14. FEBRUAR 2013 PROGRAM

KUD FRANCE PREŠEREN

| dan | teden | mesec | | << | danes | >> |
 
Trnovski terceti
TRNOVSKI TERCETI 2013, 2.dan

Na drugem večeru festivala poezije Trnovski terceti bodo nastopili:

Karlo Hmeljak
Iman Mersal (Egipt)
Janez Ramoveš
Marián Milčák (Slovaška)


KARLO HMELJAK se je rodil v Kopru leta 1983. Jeseni 2004 obiskuje delavnico kreativnega pisanja, ki jo pod mentorstvom Uroša Zupana organizira LUD Literatura. Od tod sledijo revijalne objave (Literatura, Dialogi, IDIOT) in jeseni 2007 izid prvenca Dve leti pod ničlo, ki je naslednjega leta uvrščen na Festival Pranger in nominiran za najboljši prvenec. Zastopan je v Maestralu 21, antologiji pesništva Kopra, angleški prevodi njegovih pesmi so v prevodu Kelly Lenox in Katjuše Fabjančič izšli v 23. številki Dirty Goat Magazine, italijanski pa pri Založništvu tržaškega tiska v antologiji Loro tornano la sera - Sette autori della giovane poesia slovena (Oni se vrnejo zvečer - Sedem avtorjev mlade slovenske poezije), ki jo je pripravil Miha Obit. Leta 2011 je v produkciji KID Pina skupaj z glasbenim duom EbfAD in vizualnim umetnikom Markom Vivodo izvedel intermedijski performans Poesis/Mimesis, po katerem je bil izdan DVD. Leta 2012 izide v zbirki Demo cikel pesmi Ljubavne, pri založbi LUD Literatura pa Krčrk.


Sočasnost bega.

Daj mi telo, sen. Daj!
Sem, da lahko bom,
ker tukaj nisem.
Tako minem,
ker mi ne morete,
ker mi nemo trete,
kar sanjam:
rak, rek,
kremen.
Krenem
nem, ker
sanjam.
Maj nas,
da nas izbere,
da nas manj ostane.
Da vsi brez mene in
maske, majke, sni,
sami, sin sebe, besa,
tako ločen, tako telo,
tako brez, tako senza,
tako sin, tako sin.

Čistoča mojih videnj.
Hodim po ulicah in v
mislih raznese avtobus.
Kosi trupel so razneseni,
dan je počasen in topel in
prekinjen.
Perem posodo in v mislih
se sosed razstreli na tržnici,
potem se objokuje vse
mogoče, jeza je za, žal ne,
tu se žaluje po svoje, se sme.
Obešam perilo in v mislih
se mi sence kažejo kot
obešenci, ki so lahki kot
sveže oprane majice in
za trenutek izginem.
In srečevanje ljudi, govor,
prostori, to mesto ob morju,
to vreme v nasprotju, ta tla,
preluknjana na več mestih,
na več mestih dotiki, oziranja,
oziranja stran, dotikanja stran,
gledanje v stvari in samota stvari
in padanje nečesa neopazno,
zidovi neopazno, lažje neopazno,
neupravičeno neopazno,
preživetje neopazno.
Čistoča mojih misli,
moja odgnana videnja,
prevlada mojega življenja nad
resničnostjo.
Moja prilagoditev,
preživetje, tako utišano –
moje preživetje brez mene.


»Pobegnem iz neke finte vlakno za vlaknom.« C. Vallejo

Potrgati čim več vlaken
in jačati in prisotnejši in
z bolečino.

Ponavljam.
Potržem vsakič več vlaken.
Prizadenem in se krepim.
Prizadenem se in krepim
naraščajoče razdeljevanje:
mirno, blizu, ronim, zublji.
Vlakna se vse bolj zraščajo
in noben nepričakovani sunek,
noben odpor, noben odriv.
Finto za finto bežim iz nekih
vlaken, enklav, vlek, na, a, n.



IMAN MERSAL, (1966 Mit 'Adlan, Egipt) je egipčanska pesnica in avtorica štirih zbirk poezije. Do leta 1998 je kot pesnica in urednica dveh literarnih revij živela v Egiptu, potem pa se je preselila v ZDA (Boston), potem pa v Edmonton (Alberta, Kanada), kjer je profesorica na oddelku za arabsko literaturo. Prevodi njenih pesmi so bile objavljene v revijah: Paris Review, American Poetry Review, The Kenyon Review and Michigan Quarterly Review. Obsežnejši izbori njenih pesmi so bili prevedeni v številne jezike. Knjiga njenih izbranih pesmi, v prevodu Khaleda Mattawa, je leta 2008 izšla pri newyorški založbi Sheep Meadow.


Oddelki

Po navadi so okna siva
in veličastno široka,
da lahko tisti znotraj gledajo,
kako teče promet
in kakšno je vreme zunaj.

Po navadi imajo zdravniki ostre nosove
in steklena očala.
Tako ustvarjajo razdaljo med seboj in bolečino.

Po navadi sorodniki
puščajo rože na vhodu v sobe
in prosijo odpuščanja svojih bodočih pokojnih.

Po navadi se ženske brez okrasja
premikajo po ploščicah hodnikov
in sinovi pod električnimi lučmi
v rokah stiskajo rentgenske izvide
in zagotavljajo, da bi krutost lahko minila,
če bi imeli njihovi starši še nekaj časa.

Po navadi se vse ponovi
in oddelki se napolnijo z novimi telesi,
kakor da so preluknjana pljuča, ki iz sveta sesajo kisik
in vse te prsi puščajo
brez sape.


Morda

Morda konec leta
ne bom peljala očeta na morje,
zato
mu bom ob vznožje postelje obesila
sliko letoviščarjev
in plaž, ki segajo v kraje, ki jih ne poznam.
Morda jih ne bo videl,
zato
bom pridušila zvok svojega dihanja,
ko mu bom močila blazinice prstov s slano vodo,
in leta pozneje verjela,
da sem ga slišala reči:
»Jod voham!«


Večer v gledališču

Moški na avtobusu,
ki je preklel šoferja, ker je zgrešil izhod,
zdaj poje pod balkonom,
ves mršav pod lasuljo
in oči ima ožje, kakor se spominjam.

Kako se je v manj kakor v uri zaljubil v Julijo,
medtem ko se njegova žena
(ki je vsem povedala, da je njegova žena)
v prvi vrsti bori s spancem
in čaka konec?

Julija se je rodila nekoč zdavnaj
in ob pomoči pridušenih luči je žalostna.
Belo obleko ima
in v nekaj minutah bo umrla.

Zakaj se snemalec ne oddalji
od trupla.
Na ta način
bo na platnu
videti dihanje.

Člani dveh družin odlagajo težka oblačila
in meče,
iščejo hlače in ure
in nekateri pred poklonom skočijo
na stranišče.

Če bi bila na Romeovem mestu
bi skrajšala prizor samomora,
da ne bi slišala
ženinega smrčanja.


Država

Ena glava pošilja ukaze v vsa srca, okončine, spolovila in ustvarja nacionalno vojsko brezglavih posameznikov. Rojeva se generacija, ki je nihče ne potrebuje, da bo zažgala javne knjižnice. Medtem ko z lokalnega radia preganja slabo glasbo in njeni najvrednejši sinovi popisujejo imena pocestnic, država skrbi, da vsi plačujejo davke, nato pa se iz javnih stranišč na javne kraje razlijejo domoljubne pesmi in člani opozicije se zbirajo pod transparenti in ustanavljajo družbo z omejeno odgovornostjo, ki bo zagotavljala splošni razvoj, ti pa ves ta čas sloniš na balkonu, gledaš temne ulice in si grizeš nohte.

Prevedla Barbara Skubic



Foto Tihomir Pinter

JANEZ RAMOVEŠ (1965), slovenski pesnik in glasbenik, ki živi in ustvarja v Suši v Poljanski dolini, je doslej izdal pesniške zbirke Božjastnice (1990) Striptiz. Namesto Kim Basinger (1995), Poročilo iz geta (2001), Moja velika debela mama (2001), Staroselski ciklus (2006), Čreda (2010) in Skuz okn strejlam kurente (2012). Za zadnjo zbirko je v letu 2012 prejel Jenkovo nagrado za poezijo.


Molitu

Kelnar, ustrel me!

Pavle se sam cmera.


Vinko je že čist tavgast,

Starca je pa avto zbev.


Svet Moklavž od hiše do hiše

Svet Moklavž od hiše do hiše

darove nese, vsakga otroka poiše.


Moklavž pa otroke praša,

kwod nocwoj sta starša vaša.


Zabrisana balada

Otrok sekira v gmajna nese,

mejhn fantičk je še.


Za njim pa punčka grje,

čist dropčkena je še.



MARIÁN MILČÁK (roj. 1960), slovaški pesnik, prevajalec in literarni raziskovalec. Študiral slovaški in nemški jezik na univerzi v Prešovu. Po koncu študija leta 1991 je nekaj časa poučeval na pedagoški fakulteti v Prešovu, potem pa je vrsto let delal kot lektor za slovaški jezik v Košicah in Varšavi. Trenutno je lektor za slovaški jezik v Ljubljani. Piše filozofsko-meditativno poezijo, ki programsko raste iz pomenske večplastnosti in odprtosti strukture pesmi. V svojem prvencu Prestopno leto (Priestupný rok, 1989) in pesniških zbirkah Trdne zvezde (Pevné hviezdy, 1992), Marmorna dvorana (Mramorová sieň, 1992), Polnost (Plnosť, 1993), Skrita pesem (Skrytá pieseň, 1995), Ženske obedujejo z mrtvim (Ženy obedujúce s mŕtvym, 2000) in Sedma knjiga spanja (The Seventh Book of Sleep, 2006) tematizira različne podobe eksistencialno-mističnega sveta, predvsem na podlagi antičnih in bibličnih motivov.


kaj je najbolj pomembno

najbolj pomembno je umiti bolnika
ob tem paziti na njegovo polomljeno nogo
na kosti ki jih je bolezen spremenila v krhki
luknjičast sir

ko odide zdravnik pomembno je
da ne pozabiš zavezati čeljust s trikotno rutico
ko odide bolnik
z nežnim gibom dlani še zatisniti oči


muza

v moških ugašam plamenček
genija in v ženskah razpihujem slo
s pečko v naročju zadnja od devetih sester
jemljem domala vse
še imam v živem spominu ptolemeja
bedaka ki je dal za obljubljen kanček talenta
postaviti knjižnico da ga ne bi pozabili
za ta čas resnično veličasten muzej
je bil v resnici prej spomenik njegove samovšečnosti
in odrešilne napihnjenosti eden od čudežev tega minljivega
sveta: sostratosev svetilnik na otoku pharos
daleč žareči razvnet falus

nesmrtnim muzam je vendar smešno
vse kar se otepa pozabe vsak
kamenček ki ga pesnik naskrivaj vstavlja
v zid svoje dvomljive slave
kajti ustvarjanje naj bi bilo tiho veselje
goreče olje prisotnega trenutka
ne pa sredstvo zvito blago
ali kovanec
kost ki jo obrašča hrustljavo meso
in ki podaljša življenje genijem in uglednežem

tudi zato jemljem vse in s kančkom slave
ponujam prestižne nagrade kariero profesuro
ministrske stolčke vendar tudi z avro razsvetljene
pustinje in lebdeče pridigalnice
ženske z antično lepoto in dečke droge ki ne zasvojijo
alkohol karkoli kar končno napoti proti ugašanju
želje upadanju v pozabo

ko pa iz pesnika postane priznan bard
debela nažrta svinja živa legenda plemenski bik
manipulator cinik in idol naroda
paranoik ali partijski pederast
podhranjena kreatura ali zlagan svetnik
in farizej si običajno privoščim božansko lahkoten
spanec in prikličem smrt


črni jelen ne odneha plesati

dvigne se
nad posmrtne poti
nad stezo svojega
rojstva

in poje

kdo je v meni zamahnil
s perutmi?
kdo je vame vdahnil
perje tako ognjeno
kot na začetku?

Prevedla Stanislava Repar

Vstopnina 2 €.



Vzpostavljeno iz »http://www.kud.si/index.php/Urnik«

Stran je bila naložena 10.002.620-krat. Čas zadnje spremembe: 10:06, 21 maj 2016.

KUD FRANCE PREŠEREN je kulturno umetniško društvo, ki s svojo neprofitno programsko politiko odprtega socialnega prostora podpira kakovostno, drugačno in še neuveljavljeno kulturo.

Je prostor, kjer že od daljnega leta 1919 posamezniki in skupine oblikujejo in izražajo svoje interese na kulturnem, umetniškem, izobraževalnem, sociološkem in tehničnem področju. Posebno skrb posvečamo depriviligiranim skupinam in želimo s tem spodbujati in razvijati večjo strpnost in spoštovanje drugačnosti.

Na oblikovanje naših aktivnosti, vzdušja in podobe društva v veliki meri vpliva tudi povezovanje med obiskovalci naših prireditev in ustvarjalci ter izvajalci programa.

KUD združuje lutkovni in gledališki program za otroke in odrasle, koncerte različnih glasbenih zvrsti, razstave, predavanja, literarne večere, seminarje, okrogle mize in delavnice ter razne performanse. Prireditve v KUDu nudijo razgiban, kvaliteten in sproščen kulturni program.

V poletnih mesecih KUD objavi razpis za razstave in programe v naslednjem letu. Udeležijo se ga lahko vsi, ki želijo sooblikovati kulturno ponudbo KUDa.

RAZSTAVLJAMO

Trenutno ni razstav!

NOVIČNIK

KRONOLOG

januar 2013
PTSČPSN
 
 
februar 2013
PTSČPSN
 
 
marec 2013
PTSČPSN
 

POGANJA: