12. FEBRUAR 2010 PROGRAM

KUD FRANCE PREŠEREN

| dan | teden | mesec | | << | danes | >> |
 
ŠILA
Gimnazija Idrija: Gimnazija Nova Gorica

Tekmovanje srednješolskih skupin v gledališki improvizaciji.

Vstopnina 2,5 €, obe tekmi 4 €.
 
ŠILA
TŠC Kranj: SVŠGL2

Tekmovanje srednješolskih skupin v gledališki improvizaciji.

Vstopnina 2,5 €.
 
Trnovski terceti
TRNOVSKI TERCETI, 3.dan

MARTIN LOPEZ VEGA (Španija)
WILLIE VERHEGGHE (Belgija)
TOMAŽ ŠALAMUN (Slovenija)

Martín López–Vega se je rodil v kraju Llanes v Asturiji, na univerzi v Oviedu je diplomiral iz španščine. Tam se je vključil v umetniški krožek »Oliver«. Člani tega krožka so se zbirali v neki kavarni v asturijskem glavnem mestu. Je avtor številnih pesniških zbirk in proznih del. Piše v kastiljščini in asturijščini. Za zbirko Objetos robados (Ukradeni predmeti), 1994, je prejel Premio Austurias Joven de Poesia. Sledile so ji zbirke Traversias (Poti), 1996, La emboscada (Zaseda), 1999, Arbol desconocido (Neznano drevo), 2002, in Extracción de la piedra de la cordura (Ruvanje kamna modrosti)., 2007. Leta 2007 je objavil svojo doslej zadnjo zbirko Gajos (Režnji). Gre za nekakšen izbor kratkih pesmi, v katerih govori o svoji melanholiji (»žival sem nagnjena k elegiji«), človekovi brezbrižnosti, minevanju časa, ljubezni Objavil je tudi dve knjigi zgodb in člankov, in sicer leta 1997 Cartas portuguesas (Portugalska pisma) in 1998 Los desvanes del mundo (Podstrešja sveta). Sodeluje pri različnih asturijskih literarnih revijah, zdaj ureja revijo Reloj de arena (Peščena ura).
Vegova poezija se navezuje na likovno realistično tradicijo. Snov njegove poezije je njegovo lastno življenje, osebna občutja in misli, ki jih raziskuje z metodo, ki jo definira kot »netočna mehanika«. Pogosto brez reda našteva posameznosti iz svojega življenja, kar ustvarja prepričljiv vtis izkustvene resničnosti. Ta fragmentacija daje njegovim pesmim skoraj skrivnostni značaj, ki se ga ne da vedno prepoznati. Največkrat pesnik govori o obisku tujih krajev, mest, barov, kavarn, železniških postaj. Rad se vrača v ruralno okolje, ki mu pomeni pribežališče pred samoto in stiskami. Njegova poezija je v bistvu melanholična. V njej izraža svoj strah pred smrtjo in žalost zaradi časa, ki vse odnaša in se je težko upirati njegovemu nasilju. Vega je pesnik trenutkov, ki jih je delil z drugimi, zakaj življenje »brez drugih« je nesmiselno. Njegova poetika precej dolguje pesnikom vse od latinskih in grških klasikov, kot so Horacij, Katul in Sapfo, do portugalskega Pessoe, argentinskega Borgesa, grškega Kavafisa in celo kitajskih lirikov Li Poa in Tu Fuja.


Belgijski pesnik Willie Verhegghe se je rodil v Denderleeuwu v Flandriji leta 1947. Študiral novinarstvo v Maison de la Presse v Bruslju.
Je avtor 26 pesniških zbirk, romana in antologije pesmi, posvečenih športu v nizozemski in flamski literaturi (skupaj s Pascalom Delheyem z Univerze v Louvainu).
Danes velja Willie Verhegghe morda za enega najbolj družbeno angažiranih pesnikov na Flamskem (med drugim je napisal tri zbirke, katerih zaslužek je namenil umsko prizadetim, ter dve zbirki s protivojno tematiko)


Delo Tomaža Šalamuna – rojenega leta 1941 v Zagrebu – zlasti njegova antologijska pesniška knjiga Poker (1966), pomeni mejnik v slovenski poeziji, nekateri pa ga imajo tudi za enega od temeljnih stebrov slovenskega modernizma. V 60. letih je sodeloval pri vseh pomembnejših avantgardnih projektih, povezan pa je bil tudi z legendarno skupino OHO. V svojih številnih pesniških knjigah je med najbolj plodovitimi pisci. Še vedno sledi temeljnemu modernističnemu načelu osvobojene pesniške igre in nadrealističnega nizanja podob, vedno na meji, da zdrsnejo v relativizem, čeprav jih zaznamuje močna satirična nota.
Doslej je objavil preko štirideset pesniških knjig. Šalamun je verjetno najbolj prevajan slovenski avtor. Poleg številnih objav v različnih tujejezičnih revijah so njegove knjige prevedene v osemnajst jezikov.
Posvečal se je tudi prevajanju, zlasti angleške in francoske proze. Med drugim je prevedel dela A. Dumasa st. (Dvajset let pozneje, 1969), S. de Beauvoir (Mandarini, 1971) in Donleavyja (Neprijetne blaženosti Balthasatrja B., 1980).
Za svoje delo je doslej prejel nagrado Prešernovega sklada (1973), Jenkovo nagrado (1988) in leta 1999 veliko Prešernovo nagrado. Je izredni član SAZU in dobitnik več mednarodnih pesniških nagrad.

Vstopnina 2 €.



Vzpostavljeno iz »http://www.kud.si/index.php/Urnik«

Stran je bila naložena 3.534.358-krat. Čas zadnje spremembe: 07:45, 4 junij 2008.

KUD FRANCE PREŠEREN je kulturno umetniško društvo, ki s svojo neprofitno programsko politiko odprtega socialnega prostora podpira kakovostno, drugačno in še neuveljavljeno kulturo.

Je prostor, kjer že od daljnega leta 1919 posamezniki in skupine oblikujejo in izražajo svoje interese na kulturnem, umetniškem, izobraževalnem, sociološkem in tehničnem področju. Posebno skrb posvečamo depriviligiranim skupinam in želimo s tem spodbujati in razvijati večjo strpnost in spoštovanje drugačnosti.

Na oblikovanje naših aktivnosti, vzdušja in podobe društva v veliki meri vpliva tudi povezovanje med obiskovalci naših prireditev in ustvarjalci ter izvajalci programa.

KUD združuje lutkovni in gledališki program za otroke in odrasle, koncerte različnih glasbenih zvrsti, razstave, predavanja, literarne večere, seminarje, okrogle mize in delavnice ter razne performanse. Prireditve v KUDu nudijo razgiban, kvaliteten in sproščen kulturni program.

V poletnih mesecih KUD objavi razpis za razstave in programe v naslednjem letu. Udeležijo se ga lahko vsi, ki želijo sooblikovati kulturno ponudbo KUDa.

RAZSTAVLJAMO

Galerija

8. oktober – 6. december 2014

pH15
MLMGC

NOVIČNIK

ZA NASLEDNJIH 100 LET!

Spoštovane in spoštovani!

Zaradi dolgoletnega sistematičnega zmanjševanja in ukinjanja javnih finančnih podpor urbanim, odprtim in neodvisnim prizoriščem se je trnovski KUD France Prešeren znašel na razpotju, kjer se ponujata le dve možnosti:

- ali dokončno zaprtje in nostalgičen spomin na mnoge pomembne KUD-ove dosežke,

- ali pa široka mobilizacija za ohranitev tega edinstvenega stičišča kulturne in socialne raznolikosti, strpnosti in vključevanja, ki je v današnjem nestabilnem času še bolj neprecenljiv.

Kljub temu in ravno zato, ker so nam odrekli podporo tako na mestni kot na državni ravni, smo se odločili, da s prostovoljnimi prispevki in delom ter voljo in optimizmom postavimo KUD ponovno na noge, navkljub politiki sistematičnega uničevanja kulture, šolstva, zdravstva itd.

Zaradi vsega zgoraj napisanega KUD-ov dolg dnevno narašča. Kronično pomankanje sredstev je privedlo tudi do kroničnega pomankanja kadra. Kljub temu je znotraj društva še vedno prisotna volja do nadaljnega dela, ki jo trenutno udejanja mala skupina prostovoljcev.Odločili smo se, da se obrnemo na zainteresirano javnost z akcijo:

ZA NASLEDNJIH STO LET!


Donacije lahko prispevate na račun:

KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo – Karunova 14, Ljubljana IBAN: SI56 0201 0001 7359 086 SWIFT/BIC: LJBASI2X BANK: NLB D.D., TRG REPUBLIKE 2, LJUBLJANA

Z donacijami nam lahko pomagate tudi tako, da pošljete sms sporočilo na telefonsko številko 1919, vtipkate ZA in prispevate po 1 evro.

Seveda sprejemamo tudi vso ostalo pomoč, tako strokovno, kot logistično in smo hvaležni za vso iskreno podporo, ki smo je bili deležni do sedaj.

V upanju na nadaljnja soustvarjanja in druženja v KUD-u vas prisrčno pozdravljamo!

TOMISLAV VREČAR, predsednik Kud France Prešeren


V Kudu France Prešeren smo uredili udobno bivališče za gostujoče umetnike. V času, ko ga ne potrebujemo sami za svoje goste, je na voljo tudi drugim. Lahko vam ponudimo lepi hotelski sobi 5 minut hoje do centra Ljubljane v sproščenem umetniškem okolju Kuda France Prešeren.

Večja soba (soba Ane Jelovšek) ima tri ležišča, manjša soba (soba Julije Primic) pa dve ležišči. Delita si skupno kopalnico. Hotel je popolnoma ločen od preostalega Kuda, s svojim vhodom z ulice.

KRONOLOG

januar 2010
PTSČPSN
 
februar 2010
PTSČPSN
marec 2010
PTSČPSN
 

POGANJA: