27. OKTOBER 2010 PROGRAM

KUD FRANCE PREŠEREN

| dan | teden | mesec | | << | danes | >> |
 
Nacionalizem v Jugovzhodni Evropi včeraj in danes
Kemal Kurspahič

Predstavitev slovenskega prevoda knjige Zločin ob 19.30 in razgovor z avtorjem Kemalom Kurspahićem. Knjiga govori o nacionalizmu v bivši Jugoslaviji in posredno njenem medijskem vplivu na prostoru bivše Jugoslavije in sicer od časa Josipa Broza Tita do Daytonskega sporazuma.

Kemal Kurspahić, tudi sam novinar v zadnjih letih razpada Jugoslavije, se je knjige lotil natanko deset let po začetku krvave vojne v bivši Jugoslaviji. Povod za knjigo je bila medijska “vojna”, ki je divjala v srbski reviji Vreme, kjer sta se srečala dva različna koncepta gledišč novinarjev ob razpadu rajnke države. Zagovorniki prvega koncepta so podpirali tezo, da je bila država obsojena na smrt (tak zaključek je zagovarjal tudi tradicionalni angleški BBC), medtem ko so zagovorniki drugega zatrjevali, da bi bilo državo moč obdržati, če ne bi bilo v ozadju “mračnih” sil Nemčije in Vatikana (post-Miloševićeva dikcija, ki v nekaterih srbskih krogih velja še danes).

Kemal Kurspahić se postavi na stran prvih, čeprav knjigo piše zelo faktografsko. Kronološko opisuje vlogo novinarjev, najprej na splošno, v času pred smrtjo Josipa Broza Tita, pozneje podrobneje – začne s pojavom srbskega nacionalizma na Kosovu in prihodom Miloševića na oblast, ki ga opiše kot dober filmski scenarij. Ta je seveda pripeljal do tragičnega konca kot sama bitka na Kosovem polju leta 1389. Z aprilom 1987 se začne tudi sosledje novinarskih manipulacij, ki so služile kot orodje dežurni politiki: najprej v Srbiji, nato z enako vnemo na Hrvaškem, ko pride na oblast hrvaški disident in Titov general Franjo Tuđman. Za zmerne novinarje ni več prostora, novinarska skrajnost dobi krila in se razpihuje vse do začetka in med samo vojno. Novinarje odpuščajo iz njihovih dolgoletnih služb. Vojna pa služi kot svojevrstni kanal dezinformacij, kajti z razpadom komunizma odpade vsakršni formalni nadzor.

Kemal Kurspahić je seveda opisoval dogodke tudi skozi lastno izkušnjo. Veliko informacij je črpal iz osebnih poznanstev, predvsem na televizijski hiši, imenovani Yutel. Yutel je bila televizija iz Sarajeva, ki je začela delovati oktobra 1990. Idejni vodja televizije je bil Goran Milić, eden izmed legendarnih novinarjev na področju bivše Jugoslavije. Televizija Yutel je pravzaprav napoved same knjige. Deluje in medias res, ne sprašuje se o krivdi enih in drugih, temveč hoče iz različnih zornih kotov prikazati več resnic, pri čemer dopušča avtorsko svobodo do lastnega mnenja. Kemal Kurspahić opisuje na koncu knjige obleganje Sarajeva in trpljenje ljudi, ki so ob koncu vojne leta 1995 živeli na robu apatije. Avtor je kot edino državo iz balkanskega kotla izvzel Slovenijo, kar lahko razumemo dvoumno: kot kritiko – “mračnjaški” novinarji prvega koncepta jo označujejo kot vatikansko agentko, ki je skupno državo prepustila na milost in nemilost vojni moriji – ali pa kot pohvalo, da je kot ena redkih držav začutila, da se balkanski lonec dodobra pregreva in je skušala po mirni poti doseči razdružitev.

Vstop prost.
 
Pesniški kabareti
Erika Vouk, Boštjan Narat

Večer poezije Erike Vouk iz njene zadnje pesniške zbirke Rubin z glasbeno spremljavo in kantavtorskimi pesmimi Boštjana Narata.

Erika Vouk je ena najboljših slovenskih pesnic in prevajalk. Za svoje literarno delo je leta 1997 prejela Glazerjevo listino, nagrado mesta Maribor za kulturne dosežke. Za njo je bogat pesniški opus, ki ga sestavlja sedem pesniških zbirk: Bela Evridika (DZS, 1984), Anima (DZS, 1990), Belo drevo (Založba Obzorja, 2000), Opis slike (Litera, 2002), Album (Mladinska knjiga, 2003), Valovanje (Litera, 2004) in Rubin (Založba Pivec, 2008). Pri Založbi Pivec je leta 2007 izšel tudi izbor pesmi Z ZAMAHOM PTICE NEKA ROKA SLIKA.

Je avtorica številnih prevodov, še posebej dramskih ( Wedekind, Goethe, Müller, Gaarder…) za potrebe SNG Maribor. Njena poezija in prevodi mladinske književnosti so bili objavljeni v večih revijah in časopisih. Med prevodi izstopa prevod drugega dela Goethejevega Fausta. Za pesniško zbirko Opis slike je leta 2002 prejela Jenkovo nagrado, leta 2003 pa še Veronikino.

Leta 2002 je zmagala na Pesniškem turnirju in prejela naziv vitezinje poezije.


Boštjan Narat, filozof in glasbenik, vodja skupine Katalena ter avtor in izvajalec scenske glasbe je v letu 2010 izdal svoj solo prvenec, album z naslovom »Strah je odveč«. Z njim sicer že precej uveljavljeni glasbenik vstopa v naš glasbeni prostor ne samo kot kitarist in avtor besedil ter muzike, ampak tudi kot pevec in kantavtor. Izčiščen glasbeni izraz in specifična avtorska poetika sta že bili deležni javne pozornosti. Narat je nastopil na festivalih Lent, Kamfest, Sanje, na Knjižnem sejmu v Ljubljani, na Festivalu ljubezni, prejel pa je tudi dve nagradi na edinem kantavtorskem festivalu pri nas, Kantfest v Rušah pri Mariboru, leta 2009 srebrno, leta 2010 pa zlato kanto. V zadnjem času redno nastopa s priznano pesnico Eriko Vouk. Avgusta 2010 je gostoval v Goraždah v Bosni, v oktobru pa se ima zgoditi samostojni koncert v Cankarjevem domu v okviru Cankarjevih torkov, kjer bo predstavljen tudi nov material, ki je nastal po izidu albuma.

»Strah je odveč« je izšel v marcu 2010, pospremilo ga je nekaj promocijskih koncertov, najodmevnejši v KUDu France Prešeren. Na albumu je svoje mesto našel tudi duet »Odhod domov«, v katerem se kot gostja pojavi Mina Špiler, pevka skupine Melodrom. Oblikovanje plošče je delo Iviana Kana Mujezinovića, zvočno podobo pa podpisuje Blaž Celarec.

Info: myspace.com/naratbostjan

Prireditev sta omogočila JAK in MOL.

Vstop prost.



Vzpostavljeno iz »http://www.kud.si/index.php/Urnik«

Stran je bila naložena 10.976.211-krat. Čas zadnje spremembe: 10:06, 21 maj 2016.

KUD FRANCE PREŠEREN je kulturno umetniško društvo, ki s svojo neprofitno programsko politiko odprtega socialnega prostora podpira kakovostno, drugačno in še neuveljavljeno kulturo.

Je prostor, kjer že od daljnega leta 1919 posamezniki in skupine oblikujejo in izražajo svoje interese na kulturnem, umetniškem, izobraževalnem, sociološkem in tehničnem področju. Posebno skrb posvečamo depriviligiranim skupinam in želimo s tem spodbujati in razvijati večjo strpnost in spoštovanje drugačnosti.

Na oblikovanje naših aktivnosti, vzdušja in podobe društva v veliki meri vpliva tudi povezovanje med obiskovalci naših prireditev in ustvarjalci ter izvajalci programa.

KUD združuje lutkovni in gledališki program za otroke in odrasle, koncerte različnih glasbenih zvrsti, razstave, predavanja, literarne večere, seminarje, okrogle mize in delavnice ter razne performanse. Prireditve v KUDu nudijo razgiban, kvaliteten in sproščen kulturni program.

V poletnih mesecih KUD objavi razpis za razstave in programe v naslednjem letu. Udeležijo se ga lahko vsi, ki želijo sooblikovati kulturno ponudbo KUDa.

RAZSTAVLJAMO

Trenutno ni razstav!

NOVIČNIK

KRONOLOG

september 2010
PTSČPSN
 
 
oktober 2010
PTSČPSN
 
november 2010
PTSČPSN
 

POGANJA: