Evropa v krizi kaže nove obraze. V Franciji je novi predsednik François Hollande. V Grčiji dobro kaže levi koaliciji Syriza, a hkrati tudi skrajni desnici. V Nemčiji vztrajno pleza na politični oder piratska stranka. Na Madžarskem teče udar na demokracijo Viktorja Orbána.

Po več kot dveh desetletjih uniformne, neoliberalne, desno zagledane interpretacije časa in prostora se zdi, da Evropa vendarle še vedno premore raznoterost. Kaj ponuja evropski politični prostor? Kje se na njem znajdeta levica in desnica in v kakšnem odnosu sta do nacionalnih političnih razmerij moči? Kdo bo v času tektonskega prerazporejanja moči izšel kot zmagovalec?

V sodelovanju z Zavodom Kultipraktik.

Bili smo v Sarajevu

Ob 20-obletnici smrti Iva Štandekerja, novinarja in fotografa Mladine, je prejšnji četrtek v sarajevski Dobrinji, kjer stoji spominsko obeležje, potekala spominska slovesnost. Spomin na svojega kolega smo počastili tudi na Društvu novinarjev Slovenije. Ivo Štandeker je umrl 16. junija 1992 zaradi poškodb, ki mu jih je med opravljanjem novinarskega dela prizadejal padec granate. V počastitev spomina nanj so na slovenskem veleposlaništvu v Bosni in Hercegovini v sodelovanju s slovenskim društvom Cankar iz Sarajeva in slovensko skupnostjo v Sarajevu pripravili spominsko slovesnost, ki so se jo udeležili slovenski veleposlanik v BiH Andrej Grasselli, župan Sarajeva dr. Alija Behmen ter predstavniki Društva novinarjev Slovenije in Mladine.

Kdo so gosti debate?

Ervin Hladnik-Milharčič – Nekdanji dopisnik z Bližnjega Vzhoda in ZDA je med vojno v nekdanji Jugoslaviji kot svobodni novinar poročal za Mladino. Poznal je tako Iva Štandekerja kot Alojza Krivograda - Futyja. „Ni luknje, v kateri nisem bil,“ svoje izkušnje iz vojne v BiH na kratko opisuje Dnevnikov kolumnist, ki ljubi sitnosti, v katere zaidejo etnične, politične ali kakšne druge manjšine.
Igor Vučič - Koprski snemalec je med vojno v Bosni in Hercegovini poročal predvsem za italijanski Mediaset, kasneje pa tudi za CNN in Al Džaziro. Kot pravi, se med vojno ni ustavil. „Ugotovili so, da obvladamo stvari, na katere drugi sploh niso računali. Vedeli smo, kdaj se v Jugoslaviji začne služba ali malica. Ker so se tako obnašali tudi vojaki, si vedel, kdaj se lahko svobodno premikaš,“ je v enem izmed intervujev svoje izkušnje opisal Vučič.
Simon Tecco – V Sloveniji živi od leta 1975, med zadnjo vojno v nekdanji Jugoslaviji pa je kot svobodni novinar poročal za španski časopis ABC. „Pokrival sem predvsem politični del dogajanja, oprvaljal intervjuje, bil pa sem povsod,“ pravi v Ljubljani živeči Čilenec. Diplomirani sociolog trenutno piše za Dnevnik.
Walter Škerk – Poročal je o vojni v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Za Rai je o vojnih dogodkih začel poročati junija 1991, ko je pripravil več reportaž iz Sežane, Kozine in Škofij. Med letoma 1992 in 1997 je živel v Zagrebu ter bil dopisnik dnevnika Avvenire in postaje Radio Vaticana. Od leta 1997 je stalno zaposlen pri Rai v Trstu, prej v slovenskem, nato pa v italijanskem uredništvu.
Boštjan Videmšek – Z vojnih področij poroča od leta 1998. Kosovo, Afganistan, Irak, Pakistan, Somalija, DR Kongo, Sudan, Gaza, Srednja Azija in Kavkaz, Libanon, Libija ... Svoje vtise je strnil v knjigi Vojna terorja. „Vojno poročevalstvo umira. Uredniki se vse težje - če sploh - odločajo poslati svoje novinarje na krizna žarišča. Padajo naklade. Izumirajo časopisi. Denarja je vedno manj. Vsebine se radikalno banalizirajo,“ pravi Delov novinar.