Vinko Möderndorfer se je rodil leta 1958 v Celju. Diplomiral iz gledališke režije na AGRFT s predstavo Snubač A. P. Čehova leta 1982. V zadnjih petindvajsetih letih je zrežiral sto gledaliških in opernih predstav, več 10 radijskih iger, 12 TV iger ter dokumentarnih filmov po lastnih scenarijih ter dva celovečerna filma – Predmestje in Pokrajina št. 2.
Piše drame, pesmi, novele, romane, scenarije, eseje ter radijske igre. Do sedaj je objavil 35 knjig. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad, med njimi Borštnikovo nagrado za režijo predstave Potujoče gledališče Šopalovič L. Simoviča (1986), Župančičevo nagrado mesta Ljubljana za zbirko novel Krog male smrti (1994), nagrado Prešernovega sklada za knjigo novel Nekatere ljubezni (2000), Rožančevo nagrado za knjigo esejev Gledališče v ogledalu (2002), prve nagrade za najboljše komedijsko besedilo na Dnevih komedije v Celju za komedije Vaja zbora (1998), Limonada slovenica (1999), Podnajemnik (2001), Na kmetih (2003), Šah mat (2006) in mnoge druge.

Izdal je šest pesniških: Mah (1984), Telo (1988), Male nočne ljubavne pesmi (1992), Zlodejeve ćalostinke (1998), Skala in srce (2005) Razhajanja (2007).

Zvonko Karanović se je rodil v Nišu leta 1959. Njegovo pisanje temelji na izkušnjah beat književnosti, filma in pop kulture. Opravljal je različne poklice – bil je novinar, radijski urednik, DJ, organizator koncertov, trinajst let pa je tudi vodil svojo prodajlano plošč. V svojih knjigah ne opisuje zunanje lepote sveta, ampak njegovo notranjo temo. Samega sebe ima za pisca obrobja, ki se je zaradi spleta družbeno-zgodovinskih okoliščin znašel v mainstremu. Prvo pesniško zbirko je v samizdatu objavil leta 1990, do danes pa je izšlo sedem bjegovih zbirk pesmi: Blitzkrieg, Srebrni Surfer (1991), Mama melanholija (1996), Extravaganza (1997), Tamna magistrala (2001), Neonski psi – izabrane pesme (2001), Svlačenje (200).
Piše tudi prozo. Izdal je dva romana Više od nule(2004) in Četiri zida i grad (2006), ki sta pri kritikih in bralcih, predvsem tistih mlajše in srednje generacije, doživeli izredno ugoden odziv.
Živi in dela v Beogradu kot svobodni umetnik.

Immanuel Mifsud (Malta, 1967) je pesnik in pisatelj. Napisal je pet zbirk kratkih zgodb v malteščini in šest zbirk poezije, eno od njih v angleščini, tri pa so izšle v dvojezični, malteško-angleški, izdaji. Leta 2002 je za zbirko kratkih zgodb L-Istejjer Strambi ta’ Sara Sue Sammut (Nenavadne zgodbe Sare Sue Sammut) prejel Nacionalno nagrado za literaturo, leta 2005 pa je z zbirko kratkih zgodb Kimika (Kemija) povzročil vsenacionalni škandal, saj se je v knjigi lotil številnih tem, ki še danes veljajo za tabu v malteški družbi. Knjiga je bila ocenjena kot pornografska in tako levičarski kot konzervativni tisk sta zaradi »obscenosti« odklonila njeno recenziranje.

Immanuel Mifsud je prav tako avtor za otroke, v malteščino pa je prenesel tudi več slovaških, čeških, bolgarskih, madžarskih in estonskih narodnih pripovedk.

Njegovo delo je bilo prevedeno v različne jezike, med drugim v slovaščino, ukrajinščino, angleščino, slovenščino in italijanščino.

Immanuel Mifsud je bil leta (2004) gost pesniškega festivala »Dnevi poezije in vina« v Medani. Med svojim bivanjem v Sloveniji je spisal cikel pesmi »Prgišče listja iz Slovenije«, ki je leta 2005 izšel v pesniški zbirki KM (Kilometri).

Več informacij o pisatelju in njegovem delu se najde na www.immanuelmifsud.com.