TRNOVSKI TERCETI 2013, 1.DAN

TRNOVSKI TERCETI

 
Trnovski terceti
TRNOVSKI TERCETI 2013, 1.dan

Od srede, 13. februarja do petka, 15. februarja bo v Kudu potekal XX. ljubljanski pesniški festival TRNOVSKI TERCETI, ki ga Kud France Prešeren v začetku februarja vsako leto organizira že od leta 1994.

Prvi večer bodo nastopili:
Marko Matičetov
Primož Čučnik


MARKO MATIČETOV se je rodil leta 1984 v Ljubljani. Diplomiral in magistriral iz politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Pri založbi KUD France Prešeren izdal tri knjige pesmi: V vsaki stvari je ženska (2006), Boš videl (2009) in Lahko noč iz moje sobe, Brazilija (2013). Njegove pesmi so bile deležne tudi revijalnih objav (v zadnjem času predvsem v reviji Idiot)in radijskih branj (v oddajah Literarni nokturno, Literarni portret in Lirični utrinek). Živi v Luciji in dela kot bibliotekar v piranski knjižnici.


Soba

če je soba v katero se vrneš ista
če so stene pobeljene z isto belino
če so na policah iste ne/prebrane knjige
in samo ti si od nekdanjega sebe drug
je istost nad tvojo drugostjo
nad tvojim časom
je istega prostora isti čas

---

So kraji, ki si jih videl in jih nisi več.
Časi, ki si jih doživel in jih nisi več.
Samo v sebi jih še kdaj.
A so, na srečo so, če so v tebi,
ti kraji in časi včasih še bolj tvoji,
kot so bili ob svojem času.

---

Moje srce je zakopano v pesku
na plaži Copacabane.
Moje srce ni pokopano.
Mojega srca se ne da pokopati!
Lahko se ga za hip da od srca.
Da se ne razpoči od srčnih radosti.
Od bolečin srca.

Moje srce je vroč pesek,
ki ga hladijo valovi Atlantika.



PRIMOŽ ČUČNIK(1971), pesnik, občasni esejist in prevajalec, njegova knjiga Dve zimi (1999) je dobila nagrado za najboljši prvenec. Sledile so zbirke: Ritem v rôkah (2002), Oda na manhatanski aveniji (2003, soavtorstvo s Podlogarjem in Karižem), Akordi (2004), Nova okna (2005), Sekira v medu (izbrane pesmi, 2006). Pesniška zbirka Delo in dom (2007) je leta 2008 dobila nagrado Prešernovega sklada, zbirka Kot dar (2010) pa Jenkovo nagrado za leto 2011. Njegova zadnja pesniška zbirka je Mikado (2012). V Novih pristopih je leta 2008 izšla njegova knjiga esejev, kritik in fragmentov Spati na krilu. Iz poljščine in angleščine je prevedel številne avtorje, knjižno pa je (so)prevedel C. Miłosza, Mirona Białoszewskega, Piotra Sommerja, Marcina Świetlickega, Adama Wiedemanna, Eugenyusza Tkaczyszyna Dyckega in Johna Ashberyja, Franka O’Haro, Elizabeth Bishop). Je odgovorni urednik revije Literatura in ustanovitelj ter urednik založbe Šerpa. Sodeloval je na ploščku Košček hrupa in ščepec soli in je član skupine Čučnik Pepelnik Grom. Rojen je, živi in dela v Ljubljani.


Po mikadu

dečka dolgo ni bilo domov.
Od doma je odšel, da bi se slišal s pticami
in iskal igle v kupih snega.

Zanimal ga je nevtrino,
delec, morda hitrejši od svetlobe.
Ko je padel na zemljo, je pristal v kopici sena.

Ampak merjenje
je pokazalo, da ni prehitel svetlobe.
In dečka spet ni bilo na spregled.

Njegovo zanimanje
pa se ni končalo, z nevtrinskim curkom
je prenesel neko sporočilo.

Upal je na zanesljiv dokaz,
da delec lahko prehiti svetlobo,
čeprav poizkusi nimajo praktičnega pomena.

Nič, kar čuti čas, ni hitrejše
od svetlobe. Delec, ki se spreminja,
ne more biti brezkončen.

Ko se je obrnil,
je deklica igrala na nit triangla.
Poslušal je z odprtimi usti.


Ti na S.

Pouči me, duh preteklosti,
o tem, kako je bilo v preteklosti
in reci: Jutri bomo pisali kratko preverjanje snovi,
ki smo jo jemali – konec meseca malo daljše –

čez trideset let pa najdaljše.
Naučite se, da ne bo preveč cvekov.
Ali pa ti, sapica, pokaži, kako se vse skupaj odpihne
in pozabi na obveznosti, to bo posladek.

Prinesi mi pozdrave od tedaj,
pripravi mi presenečenje. Mislim,
da smo se imeli krasno, duh in prijatelji.
A vprašanje po katerih kotih so se razkropili zdaj,

ko bi lahko prvič pomislil, da nisi več deček.
Pa saj še vedno si, ne moreš zanikati.
Kaj nas tako spremeni, da se spoznamo
na ulici, čeprav gremo naprej,

ne da bi se poznali. To je kukmak, golobica.
Mislim, da sem pojedel napačno zeleno gobo
in še ne bom umrl. Ali si še tukaj, ti na S.?
Prideš lahko še malo bližje, ampak ne hodi mi preblizu.


Pesem za Johna Beera

Žaba in policaj. Lahko bi bil naslov kake zgodbice za otroke,
brez moralke. Lahko pa bi bila tudi za odrasle:
Policaj (oddelek za droge) ne razume žabe, ki se zadeva,

medtem ko moderna poezija sklada svoje štiri kvartete
in polaga drva na ogenj – dežela zmrzuje,
z žlebov visijo sveče – da bi nas vsaj malo ogrela.

Mimo se sprehodi dolgočasen gospod. Tri gospe
grejo v sobo in iz nje. Po parketu priplešejo pari,
standardne valčke in foxtrote. Neustavljivo zehamo.

In mogoče edino plavajoča breztežnost teh parov
lahko pripravi žabo, da v sanjah ošvrkne
vidni svet s kako žabjo pripombo – kvak.

Ali pa, v teh dolgočasnih razmerah,
nevidni svet tako nerazumljivo zgrabi policaja,
da se začne obsedeno izpovedovati – mi smo nagačeni ljudje.

Vstopnina 2 €.

Tridnevni ljubljanski pesniški festival, ki ga KUD organizira enkrat letno od leta 1994.

S Trnovskimi terceti smo uspeli doseči zlitje sproščenega in kulturno zahtevnega v dogodek, ki bo vrnil poeziji njen človeški učinek in pomen, torej bo vrnil poezijo poslušalcem izven forumov, ki so poezijo opravičevali z izven-pesniškimi, formalnimi razlogi.

Na dosedanjih Tercetih so svojo poezijo predstavljala najvidnejša imena slovenske poezije vseh generacij, v zadnjih dveh letih pa so na festivalu nastopili tudi nekateri ugledni tuji pesniki.

RAZSTAVLJAMO

Trenutno ni razstav!

NOVIČNIK

KRONOLOG

julij 2019
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031 
avgust 2019
PTSČPSN
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031 
september 2019
PTSČPSN
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
30 

POGANJA:


Vzpostavljeno iz »http://www.kud.si/index.php/Projekt:Trnovski_terceti/TRNOVSKI_TERCETI_2013%2C_1.dan«

Stran je bila naložena 1.937-krat. Čas zadnje spremembe: 11:51, 13 februar 2013.