TRNOVSKI TERCETI, 3.DAN

TRNOVSKI TERCETI

 
Trnovski terceti
TRNOVSKI TERCETI, 3.dan

MARTIN LOPEZ VEGA (Španija)
WILLIE VERHEGGHE (Belgija)
TOMAŽ ŠALAMUN (Slovenija)

Martín López–Vega se je rodil v kraju Llanes v Asturiji, na univerzi v Oviedu je diplomiral iz španščine. Tam se je vključil v umetniški krožek »Oliver«. Člani tega krožka so se zbirali v neki kavarni v asturijskem glavnem mestu. Je avtor številnih pesniških zbirk in proznih del. Piše v kastiljščini in asturijščini. Za zbirko Objetos robados (Ukradeni predmeti), 1994, je prejel Premio Austurias Joven de Poesia. Sledile so ji zbirke Traversias (Poti), 1996, La emboscada (Zaseda), 1999, Arbol desconocido (Neznano drevo), 2002, in Extracción de la piedra de la cordura (Ruvanje kamna modrosti)., 2007. Leta 2007 je objavil svojo doslej zadnjo zbirko Gajos (Režnji). Gre za nekakšen izbor kratkih pesmi, v katerih govori o svoji melanholiji (»žival sem nagnjena k elegiji«), človekovi brezbrižnosti, minevanju časa, ljubezni Objavil je tudi dve knjigi zgodb in člankov, in sicer leta 1997 Cartas portuguesas (Portugalska pisma) in 1998 Los desvanes del mundo (Podstrešja sveta). Sodeluje pri različnih asturijskih literarnih revijah, zdaj ureja revijo Reloj de arena (Peščena ura).
Vegova poezija se navezuje na likovno realistično tradicijo. Snov njegove poezije je njegovo lastno življenje, osebna občutja in misli, ki jih raziskuje z metodo, ki jo definira kot »netočna mehanika«. Pogosto brez reda našteva posameznosti iz svojega življenja, kar ustvarja prepričljiv vtis izkustvene resničnosti. Ta fragmentacija daje njegovim pesmim skoraj skrivnostni značaj, ki se ga ne da vedno prepoznati. Največkrat pesnik govori o obisku tujih krajev, mest, barov, kavarn, železniških postaj. Rad se vrača v ruralno okolje, ki mu pomeni pribežališče pred samoto in stiskami. Njegova poezija je v bistvu melanholična. V njej izraža svoj strah pred smrtjo in žalost zaradi časa, ki vse odnaša in se je težko upirati njegovemu nasilju. Vega je pesnik trenutkov, ki jih je delil z drugimi, zakaj življenje »brez drugih« je nesmiselno. Njegova poetika precej dolguje pesnikom vse od latinskih in grških klasikov, kot so Horacij, Katul in Sapfo, do portugalskega Pessoe, argentinskega Borgesa, grškega Kavafisa in celo kitajskih lirikov Li Poa in Tu Fuja.


Belgijski pesnik Willie Verhegghe se je rodil v Denderleeuwu v Flandriji leta 1947. Študiral novinarstvo v Maison de la Presse v Bruslju.
Je avtor 26 pesniških zbirk, romana in antologije pesmi, posvečenih športu v nizozemski in flamski literaturi (skupaj s Pascalom Delheyem z Univerze v Louvainu).
Danes velja Willie Verhegghe morda za enega najbolj družbeno angažiranih pesnikov na Flamskem (med drugim je napisal tri zbirke, katerih zaslužek je namenil umsko prizadetim, ter dve zbirki s protivojno tematiko)


Delo Tomaža Šalamuna – rojenega leta 1941 v Zagrebu – zlasti njegova antologijska pesniška knjiga Poker (1966), pomeni mejnik v slovenski poeziji, nekateri pa ga imajo tudi za enega od temeljnih stebrov slovenskega modernizma. V 60. letih je sodeloval pri vseh pomembnejših avantgardnih projektih, povezan pa je bil tudi z legendarno skupino OHO. V svojih številnih pesniških knjigah je med najbolj plodovitimi pisci. Še vedno sledi temeljnemu modernističnemu načelu osvobojene pesniške igre in nadrealističnega nizanja podob, vedno na meji, da zdrsnejo v relativizem, čeprav jih zaznamuje močna satirična nota.
Doslej je objavil preko štirideset pesniških knjig. Šalamun je verjetno najbolj prevajan slovenski avtor. Poleg številnih objav v različnih tujejezičnih revijah so njegove knjige prevedene v osemnajst jezikov.
Posvečal se je tudi prevajanju, zlasti angleške in francoske proze. Med drugim je prevedel dela A. Dumasa st. (Dvajset let pozneje, 1969), S. de Beauvoir (Mandarini, 1971) in Donleavyja (Neprijetne blaženosti Balthasatrja B., 1980).
Za svoje delo je doslej prejel nagrado Prešernovega sklada (1973), Jenkovo nagrado (1988) in leta 1999 veliko Prešernovo nagrado. Je izredni član SAZU in dobitnik več mednarodnih pesniških nagrad.

Vstopnina 2 €.

Tridnevni ljubljanski pesniški festival, ki ga KUD organizira enkrat letno od leta 1994.

S Trnovskimi terceti smo uspeli doseči zlitje sproščenega in kulturno zahtevnega v dogodek, ki bo vrnil poeziji njen človeški učinek in pomen, torej bo vrnil poezijo poslušalcem izven forumov, ki so poezijo opravičevali z izven-pesniškimi, formalnimi razlogi.

Na dosedanjih Tercetih so svojo poezijo predstavljala najvidnejša imena slovenske poezije vseh generacij, v zadnjih dveh letih pa so na festivalu nastopili tudi nekateri ugledni tuji pesniki.

RAZSTAVLJAMO

Trenutno ni razstav!

NOVIČNIK

KRONOLOG

oktober 2019
PTSČPSN
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031 
november 2019
PTSČPSN
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930 
december 2019
PTSČPSN
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031 

POGANJA:


Vzpostavljeno iz »http://www.kud.si/index.php/Projekt:Trnovski_terceti/TRNOVSKI_TERCETI%2C_3.dan«

Stran je bila naložena 1.990-krat. Čas zadnje spremembe: 14:15, 25 januar 2010.