KUDov Trnfest po devetih letih zopet gosti strip. V seriji stripovskih razstav se skupaj in posamično predstavljajo slovenski stripovski avtorji. Končno si boste v Ljubljani lahko ogledali razstavo, na kateri bodo zbrana dela blizu 60 slovenskih ustvarjalcev stripov. Sledili pa bosta se samostojni razstavi dveh izredno plodovitih slovenskih ustvarjacev stripa, Zorana Smiljanića in Marka Kocipra. Razstava Jazbec in ostali svet Marka Kocipra bo hkrati premierna predstavitev istoimenskega albuma tega avtorja.

SLOVENSKI KLASIKI V STRIPU

Slikovna knjiga Slovenski klasiki v stripu, ki sta jo maja izdala tednik Mladina in stripovska revija Stripburger, je obsežen zbir kratkih, večidel satiričnih stripovskih upodobitev, ki so jih številni slovenski stripovski ustvarjalci posvetili našim nacionalnim umetnostnim veličinam, njih poglavitnim in občepoznanim umetniškim delom, kot tudi nekaterim svojstvenim pojavom znotraj slovenske kulture vobče.
S tem zbornikom (katerega zametki segajo v leto 1991), sta Tomaž Lavrič in Ivo Štandeker (1961-1992), njegova duhovna očeta, želela domači strip približati in priljubiti preprostemu ljudstvu. Zakladnica slovenske literarne in širše umetniške ustvarjalnosti se je za ta namen izkazala kot nadvse prikladen vir navdiha.
Kot pravi Lavrič: “Poštenemu človeku se niti okreniti ni moč, ne da bi ničhudegasluteč kakšnega klasika pogazil. Saj že vsak Slovenec stihe kleplje, če že v zboru ne prepeva ali mehu ne razteguje. Iz tako plodovite, dobro nagnojene prsti narodove pa že mora vzrasti med bohotnim plevljem tudi prenekateri žlahtno dehteč cvet”. Stripi, zbrani v zborniku bodo zabavali narod, zlasti mladež, hkrati pa jih bodo skozi smeh osvetljevali in poučevali o žlahtnih stvaritvah tako naših starih kot tudi sodobnikov ter jih morebiti spodbodli tudi k poznejšemu samostalnemu prebiranju in proučevanju le-teh.
Poleg klasikov slovenske literature in kulture nasploh, pa zbornik predstavlja tudi prerez slovenske stripovske ustvarjalnosti. Oziroma, tako Lavrič: »Skupaj smo napaberkovali vse, kar se jih pri nas s stripom bavi, če pa smo katerega po nemarnem izpustili, naj preveč ne zameri. Malodane vsi vabljeni so se dobrodušno odzvali pozivu in prispevali svoj delež, dva ali trije, ki si nikakor niso mogli odtrgati potrebnega časa, pa se zdaj gotovo že gorko kesajo. Nabrala se je navsezadnje v dobrem letu dni še slaba stotnija novih prispevkov zapovrh onih starejših, vsega vkup reci in piši okroglih dve sto naslovov, silna množina za domače prilike, od avtorjev vseh generacij, šol, stilov in zmožnosti.«
»Monumentalen, pretežno duhovit in mestoma pohujšljiv globinski prerez temeljnih del in občih mest slovenske kulture, od najvzvišenejših višav visoke umetnosti do najponižnejših nižav množične zabave, od halštatske dobe do postmodernizma, skozi pikro oko najbolj zavržene med vsemi umetnostnimi zvrstmi, stripa. Klasiki, ki bodo brani, pomnjeni in citirani brez prisile.«
Lovro Matič, Mladina

Projekt Slovenski klasiki je potekal v več ustvarjalnih sunkih (prvi od njih se je zgodil že leta 1991), zaključuje pa se s pričujočo razstavo.

Na razstavi si boste lahko ogledali izbor originalov različnih avtorjev iz zbornika.

www.ljudmila.org/stripcore/o