JANA PUTRLE SRDIĆ: Lahko se zgodi karkoli

Jana Putrle Srdić se je v svojem pesniškem prvencu Kutine (Ljubljana, Aleph, 2003) predstavila kot pesnica z izjemnim občutkom za vizualno, kot pesnica, ki zna in zmore skozi slikanje z besedami pričarati bralcu zdaj realistične, drugič spet nadrealistične mestne pokrajine. V svojih pesmih-slikah se je posluževala predvsem pastelnih barv. To so bile otožne, vase umaknjene, melanholične slike. S tovrstnimi slikami nas nagovarja tudi v svoji drugi pesniški zbirki Lahko se zgodi karkoli. Vendar blagozvočnost njene poezije ni brez vsakršne napetosti. Prej nasprotno. Napetost se vzpostavlja v samem lirskem subjektu in sicer v prvi vrsti na osi sedanjost-preteklost. Zdi se, kot da subjekt te poezije poskuša ustreči zahtevam sodobnega potrošniškega in/ali neo-liberalističnega sveta.

SVETLANA MAKAROVIČ: Korenčkov palček

Najnovejša otroška slikanica Svetlane Makarovič, ki jo je bogato ilustrirala Vera Kovačevič, pripoveduje o palčku Korenčku, njegovih zgodah in nezgodah, ko odpotuje od doma, a se na koncu skesano vrne k svoji miški. Knjiga, ki bo s svojim mojstrstvom gotovo navduševala otroke in njihove starše.

DAVID ALBAHARI: Besede so nekaj drugega

David Albahari (rojen 1948 v Peći) je eden ključnih proznih avtorjev v moderni srbski književnosti. Osrednjega pomena je njegova umetnost kratke zgodbe, s katero je v osemdesetih letih minulega stoletja v nekdanji Jugoslaviji postavil nove standarde za ta žanr. V Beogradu je študiral angleščino, iz katere je veliko prevajal, še posebej moderno in postmoderno ameriško književnost od E. L. Doctorowa do Thomasa Pynchona. Po dolgih letih ustvarjanja in urednikovanja v domovini je z družino leta 1997 odšel v prostovoljni eksil v Kanado. David Albahari je objavil mnogo knjig kratkih zgodb, kratke romane ter dve knjigi esejev. V petnajstih različnih jezikih ga objavljajo pomembni založniki v Evropi in Ameriki. Poleg jugoslovanskih nagrad je dobil tudi nekaj mednarodnih, letos bo gost Vilenice, tik pred tem pa bo nastopil tudi v Cankarjevem domu. - V zgodbah, ki se znajo sežeti v enovrstično koansko modrost, je z občutljivo roko miniaturista prikliceval urbano izkustvo, filtrirano skozi pretresljivo intimne slike običajnega življenja in mistike vsakodnevnih ritualov, hkrati pa tkal tiho meditacijo o nemoči besed in neizrekljivosti slehernega, ne le urbanega izkustva. Pričujoči izbor iz celotnega njegovega opusa kratkih zgodb je njegova prva knjiga v slovenskem prevodu.

BRANIL BOM OČETOVO HIŠO, antologija moderne baskovske poezije

Baskovska poezija je bila do nedavna malo znana celo na Iberskem polotoku. Zato je zanimanje zanjo, številni prevodi in antologije v tujih jezikih, razveseljivo in spodbudno za tako majhen narod, ki mu je uspelo skoraj čudežno preživeti. Baski danes živijo v treh francoskih pokrajinah ter v štirih španskih, od katerih tri sestavljajo Avtonomno baskovsko skupnost z visoko stopnjo avtonomije. Jezik Baskov, euskera, je avtohtoni jezik. Gre za predromanski ali celo za predindoevropski jezik, preseneča pa njegova trdoživost, saj se je ohranil skozi stoletja. Glavnina baskovske poezije je nastala v 20. stoletju in sestavljalec antologije Ciril Bergles je vanjo vključil 24 pesnikov, prav do najmlajše generacije, s čimer dobivamo doslej najobsežnejši prikaz baskovske poezije.

HANS VAN DE WAARSENBURG: Opisovanja jezera

Hans van de Waarsenburg (1943, Helmond) je prvo pesniško zbirko Pesmi objavil leta 1965, sledile pa so ji zbirke Staranje (1972), za katero je prejel nagrado Jan Campertprijs, Večerne pokrajine (1982), Ah, čas (1985), Kjer se modrina konča (1987), Žeja pristaniških mest (1990), Zuidwal (1995), Opisovanja jezera (2000), Kjer so bile ceste (2003) in Azul (2006). Van de Waarsenburg je tudi avtor številnih del za otroke, piše literarne recenzije ter vodi radijske oddaje o književnosti in upodabljajočih umetnostih. Med letoma 1995 in 2000 je bil predsednik nizozemskega PEN-a, od leta 1997 pa vodi The Maastricht International Poetry Nights, pomembno pesniško srečanje, ki vsako drugo leto poteka v Maastrichtu. Leta 2004 je za svoje delo prejel posebno literarno nagrado, ki jo podeljuje mesto Helmond. - Waarsenburgova poezija je čvrsto povezana v stare, zanesljive kitice, v kratke, jedrnate stavke, jasne slike in pogosto rimane metafore, ki spominjajo na odmev preteklosti ali na majhne slike flamskih mojstrov, na pragmatično prizemljenost in čvrsto geometrijo, ki jo je v svojem slikarstvu do popolnosti razvil slavni Piet Mondriaan.