MICHAL WITKOWSKI "Lubiewo"

Michał Witkowski (1975) sodi med najvidnejše poljske pisatelje mlajše generacije. Izdal je zbirki kratke proze Copyright (2001) in Fototapeta (2006) ter tri romane: Lubiewo (2005), Kraljica Barbara (Barbara Radziwiłłówna z Jaworzna-Szczakowej, 2007) in Margot (2009).
O Lubiewu, svoji najodmevnejši knjigi, prevedeni že v številne jezike, je avtor napisal:
Bojim se, da bodo imeli mediji potrebo knjigo navleči na lastno kopito. Da bodo to, kar je zasebno in posamično, zamolčali, in na dan potegnili tisto, česar tam v resnici sploh ni: Nizozemsko, posvojitev itd. Da bodo knjigo stlačili v predalček »boj za pravice«, napravili iz nje »manifest«, »prvo poljsko gejevsko knjigo« itd. Sploh karkoli »prvega«, npr. »prvi tak pogumen poskus …« ali pa »prvo poljsko queerovsko knjigo«. Medtem ko je to edinole moja prva (in zadnja) knjiga, ki niti ne govori toliko o pedrih, kot delu le-teh, ki se jim pogovorno reče tetke, pa tudi o za bralce precej eksotičnih navadah, ki jih je to okolje oblikovalo skozi leta. Med drugim me zanima, katere ženske vzorce prevzemajo in zakaj ravno te in ne drugih.
Mene ne zanimajo geji iz srednjega razreda, ampak prav ti »odvratni, umazani, slabi«, ker jim ne preostane drugega kot spletanje zgodbic, jezik, izmišljanje, in to jim mora biti več kot dovolj. Geji iz srednjega razreda imajo svoje resne zveze, hišice z vrtički in kosilnice za travo, ti pa nimajo čisto nič. To je dvojni družbeni rob: niso samo geji, ampak najbolj kriminalni sloj – tatovi, prostitutke, vlačuge. Če že imajo službo, potem jo opravljajo sede. Sedijo. In medtem ko sedijo v kakšni dežurni sobi nočnega čuvaja, zaporu ali kje drugje, sanjajo in si izmišljujejo kar se da fantastične reči – zato so tako privlačni kot literarni liki. Resničnost, pa naj bo še tako nagnusna, se jih ne tiče, ker živijo v svojem neresničnem svetu. Celo kadar se obrekujejo, zgolj zadovoljujejo potrebo po pripovedovanju. Ta pedrska bohema se pred norostjo zateka v teatralnost, camp, nadrealizem. So uporniki zoper družbene hierarhije: kar je se drugim zdi nagnusno, se njim ne, svet srednjega razreda pa se jim kaže v vsem svojem rožnatem brezupu. Torej relativizirajo »splošno sprejet« dober okus, »splošno priznana« moralna načela … So zaušnica vsemu, kar je totalitarno, splošno, zavezujoče za vse in posvečeno.

SAM D'ALLESANDRO "Divja bitja"

Sam D'Allesandro, rojen kot Richard Anderson leta 1956, je študiral na Kalifornijski univerzi, Santa Cruz, in kot mladenič prispel v San Francisco v zgodnjih osemdesetih letih. Bil je čeden in karizmatičen, moški, za katerim bi se ozrli z razdalje stotih metrov. Začel je kot pesnik in objavil knjigo elegantne lirike z naslovom Kočljivi grehi (Slippery Sins). Kmalu je postal del tako imenovanega »novega pripovedništva«, ob boku pisateljem kot so Robert Glück, Bruce Boone, Steve Abbott in drugi, njegovo pisanje pa je doživelo oster obrat v skrajno čistost in ravnovesje. Segal je k drugim podobno mislečim pisateljem in navezal stik z Dennisom Cooperjem, Kathy Acker, Benjaminom Weissmanom, Davidom Trinidadom in Dodie Bellamy, s katero je začel pisemsko sodelovanje, ki ga je pozneje objavila kot Resnično: Pisma Mine Harker in Sama D'Allesandra (Real: The Letters of Mina Harker and Sam D'Allesandro). Na vrhuncu svojih moči se je začel slabo počutiti. Leta 1988 je umrl za posledicami aidsa ter pustil za seboj sijajna dela, ki segajo od kratkih zgodb v obsegu enega odstavka do polno razvitih novel.

MICHEL FOUCAULT "Zgodovina seksualnosti I.-III." (ponatis)

Michel Foucault se je rodil leta 1926 v Poitiersu. Študiral je filozofijo in psihologijo ter postal eden najvidnejših mislecev druge polovice 20. stoletja. Leta 1954 je izdal svojo prvo knjigo: Duševna bolezen in psihologija. Doktoriral je leta 1961, ko je izšla tudi njegova disertacija Zgodovina norosti v času klasicizma. Predaval je na univerzi v Lillu, na pariški École normale supérieure, na univerzah v Clermont-Ferrardu, v Uppsali, Sao Paulu in v Tunisu; leta 1968 je postal profesor na univerzi Vincennes, 1970 pa na Collège de France. S pomočjo zgodovine se je posvečal predvsem vprašanjem moči, oblasti, nadzorovanja, kaznovanja, norosti in seksualnosti. Vse svoje življenje je bil blizu družbeni angažiranosti, tako v času študentskih nemirov kot ob začetkih gejevskega aktivizma. Leta 1962 je izšla njegova knjiga Rojstvo klinike; leta 1966 Besede in stvari; Arheologija vednosti, 1968; Nadzorovanje in kaznovanje, 1975; prvi zvezek Zgodovine seksualnosti – Volja do znanja, 1976; drugi in tretji zvezek– Uporaba ugodij in Skrb zase, 1984. Četrti del Les Aveux de la chair, ki se posveča krščanstvu in je ostal nedokončan, po njegovi volji ni izšel. Michel Foucault je umrl junija 1984 v Parizu za posledicami aidsa.

VITAN MAL "Napačna odločitev"

Dvanajstletnega Nejca in trinajstletnega Tadeja kipeča seksualnost žene v raziskovanja lastnega telesa, v prve seksualne poskuse s puncami, pa tudi z vrstnikom. Njuno brstenje od daleč platonsko obožuje upokojeni profesor Boštjan, ki bi se jima rad približal. Pri tem mu pomaga znanec Mortimer, ki se izkaže za spolnega nasilneža, saj starejšega dečka posili. Toda kljub temu se v obeh dečkih porajajo fantazije in želje po seksu z odraslim ...
Zgodba, ki v senci odpira tudi vprašanja nasilja v družini, in zapostavljanja otrok, se v prvem planu vrti prav okoli pubertetne spolnosti in spolne zlorabe. Avtor realnost popelje v ekstrem, da zbada v tabuje, ki jih sodobna družba ni sposobna trezno premisliti, kaj šele, da bi razločevala pedofilijo (spolno nagnjenje do predpubertetnih otrok), pederastijo (spolno nagnjenje do dečkov v puberteti in adolescenci), efebofilijo, spolno zlorabo otrok in spolno nasilje. Erotične situacije, ki so ponekod potencirane prav do grotesknosti, nas naravnost silijo k samorazmisleku, k vprašanjem o svobodnem seksu, prepovedih in sprevrženostih – nekoč in danes, drugje in pri nas.
Vitan Mal je eden najuspešnejših slovenskih mladinskih pisateljev, čigar povesti so doživele tudi filmsko upodobitev (Sreča na vrvici, Poletje v školjki). S pričujočim romanom zaključuje svoj nemladinski cikel štirih knjig na temo deškosti, ki zajema še dela Za Metuljem še Rok, Ganimed in drugi, ter Nedokončana zgodba.