Fotografsko snovanje Maje Slavec se odvija predvsem v ateljejskem okolju, saj ji prostor omogoča intimno poglabljanje v idejo. Njen podobo-tvorni svet se odraža v čutnem podajanju zgodb, ki jih črpa iz svoje podzavesti in fascinacije nad privlačnostjo situacij in nenavadnih trenutkov, ki jih s pomočjo fotografskega medija realizira v iluziorno resničnost. Ženski liki so glavni akterji njenega fotografskega snovanja v katerih išče estetsko močne kompozicije vpletene v kontekst podobotvorne misli.

Gre za drugačno percepcijo tistih nevidnih trenutkov vsakdana, ki se jih ne zavemo v svoji rutini vsakodnevnih opravil. Osrednji lik igra vlogo mimobežne situacije katera je skrita zunanji percepciji navadnega smrtnika. Za osrednji ženski lik pa je to tista čutna resničnost njene drame, ki se ji odvija v življenju. Je raztresena, je romantična, je premišljujoča, je žalostna, je nebogljena, je sama. Opazovalec se je za trenutek ustavil in jo spregledal. Uvid tiste druge dimenzije nas popelje v skrito naravo njene lepote, polne erotike in čutnosti. Smo kot nevidni opazovalci njene drame, ki se ji odvija v življenju. Opazovalca popeljem skozi najbolj intimne slike ženske lepote, katera nas spremlja v našem vsakdanu, pa je ne sprevidimo.