Lili Jazbec, profesorica socialne pedagogike, terapevtka in družinska mediatorka, znova in znova kipi od energije in idej, ki jih uresničuje v Centru za mlade Domžale in Foto kino in video klubu Mavrica iz Radomelj.
S fotografijo se je spogledovala že v najstniških letih, intenzivneje pa pritiska na sprožilec zadnja tri leta po včlanitvi v foto klub. Vrednost njenega dela v centru in klubu se odraža prav skrbi za mlade, ki so tudi zaradi njenih prizadevanj v zadnjih dveh letih dosegli več mednarodnih potrditev.
Fotografija ji pomeni zabavo, izpolnitev, sprostitev, izziv, pa tudi osebno zrcalo. Pomeni ji sredstvo za kreativno izražanje in vir navdiha za ostale stvari v življenju. Teži predvsem k sporočilnosti. Všeč so ji posnetki z zgodbo, manj pozornosti pa zaenkrat namenja fotografskim zakonitostim.
Radovednost in želja po spoznavanju življenjskega utripa jo ženeta tudi v bolj odročne kraje sveta, kjer rada navezuje stike z domačini in postreže z drugačnim videnjem življenja, kot je naše.
Na aktivni fotografski poti je sodelovala na domačih in mednarodnih natečajih in v letu 2008 napredovala v fotografinjo prvega razreda FZS.
Večino fotografij je v zadnjih letih posnela z digitalno kamero, vse bolj pa jo privlači analogna fotografija, še zlasti črno-bela.

Milan Jazbec je zanimiv in vsestransko aktiven človek, poln življenjskega optimizma, vedno odprt za nove izzive, planinec in »raziskovalec nekoristnega sveta«, univerzitetni diplomirani inženir strojništva, vodnik Planinske zveze Slovenije, inštruktor alpinizma in učitelj mladega rodu alpinistov in ljubiteljev narave, dolgoletni član Planinskega društva Domžale, organizator poučnih in zanimivih izletov v gore, zeliščar in popotnik. Motive, za katerimi hlepi njegovo srce in fotografsko oko, najpogosteje išče v domačih hribih, na katere se vzpenja ne glede na vreme in letni čas. Od nekdaj ga je privlači narava in odmaknjenost od civilizacije. Kmalu je začel zahajati v gore, najprej v Sloveniji, kasneje pa tudi drugod po svetu. Ves čas mu je bil zvest sopotnik fotoaparat, s katerim je beležil predvsem pokrajino in tovariše na turah. Fotografije so nastajale spontano z namenom ohraniti vtise. Njegove fotografije je možno podoživeti tudi na potopisnih predavanjih.
Šele v zrelih se je vključil v fotografsko društvo FKVK MAVRICA iz Radomelj. S fotografijami sodeluje na fotografskih razpisih in razstavah ter izkorišča vsak prosti trenutek v pričakovanju na najboljši posnetek.