Digitalna tehnika fotografiranja nam je odprla neslutene možnosti preoblikovanja v objektiv ujetega trenutka. Posebnost mojih razstavljenih fotografij je, da niso preoblikovane, da so ostale računalniško nespremenjene. Fotografije so resnična podoba tistega, kar je v danem trenutku videlo moje oko.

Za prehod iz realnega v namišljeni svet potrebuje človek le kanček fantazije. Vsak trenutek na vodni gladini je enkraten in drugačen, prav tako kot vsak človek. Je kot nemirno gibanje vode in njenih zrcalnih slik, zastavlja si svoje osebne meje, videne iz lastne perspektive, čutene iz lastne percepcije ločevanja med stvarnim in iluzornim. Kje in kako si bo postavil meje, je odvisno od človeka samega.
Ljudje si celo življenje ustvarjamo iluzije. Sama si jih oblikujem, ko moje oči drsijo po gladini mesta na vodi. Prepuščam se igri svetlobe na vodi, lepoti pozabljenih palač, njihovih senc, potapljanju sončnih žarkov v globine zeleno modre lagune, igri lahnega vetra.... Medigra, me za hip vrne v stvarnost, ki pa je le trenutek. Vrne se domišljija.
Odsev vsega tega so moje fotografije.
Fotografije so nastale v Benetkah med leti 2005 in 2007.
Razstava sodi v okvir Meseca fotografije.