Marina Žlender se je umetnosti zapisala že pri 5. letih, ko je prvič sedla za pianino.

Od tedaj je nabrala že nekaj po-ustvarjalne kilometrine, likovni umetnosti pa se je zapisala tudi študijsko (diploma, magisterij). Ko jo je od klavirske vadbe prvi zgrabilo v križu, je zagrabila za čopič in tako so sčasoma nastale pričujoče stvaritve.

Pri organizaciji razstave je v duhu sledila naslovu, ki ji ga je nehote duhovito posredoval slovenski glasbeni ustvarjalec Anže Palka (hvala Anže!). Avtorica ostaja zvesta figuraliki in umetnostnim smerem prve polovice 20. stoletja (fauvizem, ekspresionizem), sicer pa se predaja lastnim umetniškim likovnim intencijam, ki jih združuje z glasbo.

V želji po preseganju realnosti išče izrazne možnosti zlasti v ekspresivnosti barv, pri izbiri motivov pa se usmerja pretežno v interierje, tihožitja in mediteranske motive. Pri tem ji najbolj ustrezata akrilna tehnika in večji format.