DVOJNA PORCIJA KULTURE

RAZSTAVE

 
Razstave
Boštjan Plesničar
Dvojna porcija kulture

Otvoritev razstave slik Boštjana Plesničarja. Avtor s serijo erotičnih del nazorno pokaže, kaj počnejo ubogi primitivci, ki gona niso sublimirali v kulturo. Namesto klavirja igrajo nogomet, nadevajo si poganske maske in objemajo drevesa, v poskok pa jih spravi le harmonika. In vse to počnejo večinoma goli in v nadvse kočljivih pozah. Neprebavljivo.

Renata Šribar "Boštjana Plesničarja (raz)graditev erotike in seksualnosti"

Forma je moč. V seksualnosti in igri erotičnih zapeljevanj (pa naj ta potekajo med ljudmi ali komer koli, čimer koli že, kar se podredi tristmegistovskemu zakonu privlačnosti) je že tako, da je sama postavitev tista, ki sporoča o razmerjih moči. Niti v erotiki, sili življenjske privlačnosti, ni nič nedolžnega. Je univerzalen boj za pozornost, energijo, ugodje in užitek. Med ljudmi pa tudi prikrit boj za konkretne privilegije, konkretizirano oblast nad drugo/drugim. Bolj je ta realnost prikrita, romantizirana, bolj so razmerja moči naturalizirana, vpeta v »normalnost« seksualnih vlog, več je možnosti, da bo nekdo razžaljen, bolje: razžaljena in onemogočena v svoji lastni seksualni realizaciji. In kaj je, ko smo že pri povednih oblikah, s slikarskimi formami Boštjana Plesničarja? In kako tematsko in vsebinsko zapleše svoj profesionalni slikarski ples, ki ga razume kot delo in ne magijo (njegov podpis je »Ples ni čar«). S kakšnimi sredstvi nasploh gradi, reciklira in razgrajuje seks in spolno privlačnost?
Za uvod v oblikovanje odgovorov preračunljivo izberimo erotični teater, naslikan na žamet, ki je nastal v okviru inovativnega opusa »žametk«. Ta s pomeni nasičeni material kot dobro metaforično izhodišče za žametne noči, dotike površin in dotike pogledov. Motiv oddaljenega poljuba med gledališkimi zavesami seže v jedro intimnih srečanj: seks, igra zapeljevanja ne more biti drugega kot performans. Ali rečeno s filozofom Michelom Foucaultem: vsako spolno dejanje je del diskurza o seksualnosti – ni nekega naravnega seksa (ali izvornega erotičnega akta), ki bi bil pozneje pospravljen v specifično formo, spolni ritual določene kulture.
Plesničarjeve slikarske konstrukcije erotičnosti (zlasti) ženskega telesa in seksualnih aktov so avtorsko inovativne v videnju reciklaž spolnosti. Slike govorijo, da vedo, za kaj gre, ampak to počnejo na samosvoj, privlačen, zares erotičen način. Te slikarske erotike bi bilo brez znaka distance, zabavljaške note, dosti manj. Tako pa ženske prsi veselo vihrajo (Ti si moja žabica; Prihajam, Manitu), lezbični odnos v odsotnosti homoseksualnih motivov prav spontano zleze v dominantno heteroseksualno matrico (Ličkanje), seksualni akti pa se dogajajo v poskočnih ali poetičnih slikarskih metaforizacijah spermijev in penisov (Poslednji Mohikanec, Motovilka). Vrhunec tega na veliko srečo humorno obarvanega umetniškega nagovora »v imenu očeta« za tisto pravo stvar seksa in v znamenju falusa z veliko začetnico je slika Ličkanje. Njeno »meseno spoznanje«, ki ga formalno nakazujeta temno rdeča in modra barva, apelira na ruralni ritual seksualne »sproščenosti« ob ličkanju koruze; umetniško se povezuje s sodobnimi pornografskimi prikazi/-nimi. Duhovito veliki koruzni storži so baza imaginarnega seksualnega dogajanja. Rumena barva opozarja na »strahovlado« falusov. In ni naključje, da je par ženskih rok na sliki amputiranih: da ne bi ženske penisov vzele v svoje dlani in jih zmanipulirale po svoji volji in predstavi. Moška telesa medtem ostajajo celovita.
Nekatere slike in risbe imajo presežno vsebinsko moč, saj konstruirajo samo seksualnost in erotiko na kreativne načine. V nasprotju s silo vsebine je njihova forma; so manjše, intimistične. Kot da bi spolne inovacije ostajale napol v umetnikovem zasebnem prostoru, kot da še ni dovolj poguma dodati avtorstvo samim seksualnim izrazom. Kljub temu so te slikarske rekonceptualizacije seksualnega nadvse dragocene: ženski Zaratustra, ki obvladuje odzivnost moškega telesa (Tako je govoril Zaratustra), meditativno razpiranje ženskega mednožja kot (za zdaj še) minimalistični kontrapunkt falusa (Om), ženska avtoerotizacija in erotična ginosocialnost (Čarovnici). Po formalni moči tu vendarle prednjačita sliki Ljubezen gre skozi želodec in Pot v jajce. V prvem primeru sicer tradicionalni motiv ljubezensko užaloščene ženske, ki se tolaži s slaščico, obleži v (moškem?) želodcu; na drugi sliki pa orgazem kotalečih se planetov in bleščečih anorganskih pradelcev kaže na možnost srečnega, celovitega seksualnega srečanja, kjer se premikata in se medsebojno spravljata v gibanje oba v heteroseksualnem paru, čeprav to medsebojno stimulacijo nakazuje zgolj gibanje zunaj teles. Žensko telo je pri tej postavitvi celo bolj svobodno.
Vsekakor si je želeti nadaljevanj v tej slikarjevi usmeritvi onkraj zapovedanih norm in meja vladajočih konstrukcij seksa in erotike.

(Dr. Renata Šribar je pričujoči tekst napisala kot spremljevalni zapis ob razstavi Ličkanje, ki je bila na ogled maja 2010 v Centru sodobnih umetnosti Celje - Galeriji Račka. Del teksta je bil natisnjen na vabilu za omenjeno razstavo, katere kustosinja je bila Irena Čerčnik.)


Taščin jezik


Taščin jezik, detalj


Tango Amazon, detalj


Poslednji Mohikanki


Ljubezen gre skozi želodec, detalj


Pot v Jajce


Lickanje


Jazz mundial


Jazz mundial, detalj


Domača peka


Vešča na lustru, detalj


Vešča na lustru

Vstop prost.

Pri izbiri razstavljalcev nas vodi njihova izvirnost in zanimivost. Razstave so fotografske, tako eksperimentalne kot reportažne, kiparske, slikarske in postavitvene, vedno več je tudi multimedijskih projektov in računalniške grafike.

Galerija v KUDu je ena redkih v Sloveniji, ki razstavlja stripe. Zanimive so nam tudi modne in oblikovalske razstave. Sodelujemo z različnimi festivali in bienali. Razstave so samostojne in skupinske, nekatere se vsako leto vračajo.

Zaradi odprtosti prostora in različnega dogajanja si posamezno razstavo ogledajo tudi naključni gostje, saj je galerija hkrati tudi družabni prostor, kjer se radi zadržujejo tudi obiskovalci vsakodnevnih prireditev v KUDu France Prešeren.

Galerijski prostori Kuda so odprti vsak delovnik med 11. in 18. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 13. in 18. uro.

KUD France Prešeren vsako leto, meseca avgusta in septembra pripravi javni razpis za razstave za naslednje tekoče leto na katerega se lahko prijavijo vsi, ki jih zanima razstavljanje v KUDu France Prešeren.

Uradne ure: vsako sredo med 19. in 21. uro.


Razpisni obrazec za razstave

RAZSTAVLJAMO

Trenutno ni razstav!

NOVIČNIK

KRONOLOG

april 2017
PTSČPSN
 
3456789
1011131415
1718192022
24252627282930
maj 2017
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161719
22232425262728
293031 
junij 2017
PTSČPSN
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930 

POGANJA:


Vzpostavljeno iz »http://www.kud.si/index.php/Projekt:Razstave/Dvojna_porcija_kulture«

Stran je bila naložena 3.205-krat. Čas zadnje spremembe: 16:03, 1 februar 2011.