PROJEKT PREGNANCI je stekel v KUDu France Prešeren spomladi leta 1992, ko se je v Slovenijo zateklo veliko število iz Bosne in Hercegovine pregnanih ljudi. Projekt smo zasnovali kot enega redkih možnih odzivov na našo nemoč vplivanja na vojno v BiH. Da bi prebili ograje kulturnega in socialnega geta ter ograje begunskih taborišč, smo začeli z delom na kulturno-umetniškem področju, kjer smo akterji projekta tudi sicer delovali. Ocenili smo, da je mogoče mizerno življenje v pregnanstvu izboljšati in olajšati, če humanitarna pomoč sega tudi na kulturno in duhovno področje. Z dejavnostmi projekta smo želeli odpreti dostop do kulturnih dobrin in do kulturno-umetniškega izražanja tistim, ki so izrinjeni na sam rob naše družbe.

Projekt je bil namenjen predvsem mladim in otrokom. Pregnanci so obiskovali prireditve v KUDu, z našo pomočjo pripravljali koncerte, razstave, pesniške večere, predstave in okrogle mize. Organizirali smo tudi obiske domačih in tujih glasbenih, gledaliških, lutkovnih in plesnih skupin v begunskih centrih. V centrih in KUDu so potekale ustvarjalne delavnice, na katerih pridobljeno znanje so udeleženci predstavili vrstnikom, širši slovenski in večkrat tudi mednarodni javnosti

Tako smo pregnancem posredovali našo kulturo, po drugi strani pa skupaj z njimi ohranjali njihovo kulturno dediščino in z njo seznanjali širšo slovensko in tudi evropsko javnost. To je tudi način, ki dopušča nenasilen vstop v ponižanja polno življenjsko okolje pregnancev in ne nazadnje način, s katerim je omogočen medsebojni vpliv različnih socialnih okolij in kulture.

Vsako leto smo v okviru projekta organizirali okrog 100 prireditev in ustvarjalnih delavnic. Večina jih je bila namenjena pregnancem, približno tretjina pa širši javnosti. Slednje so bile rezultat našega skupnega dela s pregnanci.

Največ simpatij publike sta požela Orffova orkestra Putujuči zemljotres iz škofjeloškega centra in Mašta može svašta iz Tolmina (mentor Etbin Stefančič). "Mašta" je junija 1995 gostovala v parlamentu Sveta Evrope, kjer je koncertirala na zaključni prireditvi mednarodne kampanje Vsi drugačni, vsi enakopravni. Z Mašto so na koncertu zaigrali: violinist Lord Yehudi Menuhin, tedanji predsednik parlamenta SE Miguel Angel Martinez, sekretar SE - Daniel Traschy, ...

V Salzburgu, Edinburghu in Londonu smo postavili niz slikarskih in fotografskih razstav (slikar Mehmed Mahić, otroške risbe, Fotografi Jana Schneider, Jože Suhadolnik, Žiga Koritnik).

Velik odziv občinstva je na gostovanjih po Sloveniji in v tujini imela gledališka skupina "Nepopravljivi optimisti" (mentorica Draga Potoènjak) s predstavama Kuča bez krova in Dođi makar sebi ako nemaš kome drugom.

Leta 1995 smo začeli sodelovati z DERTUMom, glasbeno skupino pregnank in pregnancev - študentk/ov in srednješolcev, ki svojo glasbo črpa iz bogate zakladnice bosanske in makedonske glasbene tradicije. Zaradi svojevrstnega pristopa k tovrstni glasbi si je Dertum pri nas pridobil številno poslušalstvo. Pomagali smo jim pri izidu prvega ploščka (drugega so izdali sami) in organizaciji koncertov po Sloveniji in tujini.

Izdali smo knjigo risb in poezije pregnanke Vahide Kljuca Miris Jabuke, serijo protivojnih razglednic znanih slovenskih fotografov ter karikatur Franca Jurija. Rezultate dela v fotografski delavnici (mentorica Vesna Črnivec) smo obelodanili s serijo razglednic Plečnikova Ljubljana. Razglednice služijo tudi kot skromen prispevek pregnancev k promociji Slovenije.

Projekt Pregnanci je leta 1994 predstavljal Slovenijo na Finskem - na TV promociji mednarodne akcije proti rasizmu, ksenofobiji,... in za svoje delo prejel drugo nagrado Sveta Evrope, istega leta še humanitarno priznanje revije Naša žena. Leta ‘95 je Draga Potočnjak, mentorica naše gledališke skupine "Nepopravljivi optimisti", prejela za svoje kulturno-umetniško delo v projektu Pregnanci "Župančičevo nagrado" mesta Ljubljane.