KEMAL KURSPAHIČ

NACIONALIZEM V JUGOVZHODNI EVROPI VČERAJ IN DANES

 
Nacionalizem v Jugovzhodni Evropi včeraj in danes
Kemal Kurspahič

Predstavitev slovenskega prevoda knjige Zločin ob 19.30 in razgovor z avtorjem Kemalom Kurspahićem. Knjiga govori o nacionalizmu v bivši Jugoslaviji in posredno njenem medijskem vplivu na prostoru bivše Jugoslavije in sicer od časa Josipa Broza Tita do Daytonskega sporazuma.

Kemal Kurspahić, tudi sam novinar v zadnjih letih razpada Jugoslavije, se je knjige lotil natanko deset let po začetku krvave vojne v bivši Jugoslaviji. Povod za knjigo je bila medijska “vojna”, ki je divjala v srbski reviji Vreme, kjer sta se srečala dva različna koncepta gledišč novinarjev ob razpadu rajnke države. Zagovorniki prvega koncepta so podpirali tezo, da je bila država obsojena na smrt (tak zaključek je zagovarjal tudi tradicionalni angleški BBC), medtem ko so zagovorniki drugega zatrjevali, da bi bilo državo moč obdržati, če ne bi bilo v ozadju “mračnih” sil Nemčije in Vatikana (post-Miloševićeva dikcija, ki v nekaterih srbskih krogih velja še danes).

Kemal Kurspahić se postavi na stran prvih, čeprav knjigo piše zelo faktografsko. Kronološko opisuje vlogo novinarjev, najprej na splošno, v času pred smrtjo Josipa Broza Tita, pozneje podrobneje – začne s pojavom srbskega nacionalizma na Kosovu in prihodom Miloševića na oblast, ki ga opiše kot dober filmski scenarij. Ta je seveda pripeljal do tragičnega konca kot sama bitka na Kosovem polju leta 1389. Z aprilom 1987 se začne tudi sosledje novinarskih manipulacij, ki so služile kot orodje dežurni politiki: najprej v Srbiji, nato z enako vnemo na Hrvaškem, ko pride na oblast hrvaški disident in Titov general Franjo Tuđman. Za zmerne novinarje ni več prostora, novinarska skrajnost dobi krila in se razpihuje vse do začetka in med samo vojno. Novinarje odpuščajo iz njihovih dolgoletnih služb. Vojna pa služi kot svojevrstni kanal dezinformacij, kajti z razpadom komunizma odpade vsakršni formalni nadzor.

Kemal Kurspahić je seveda opisoval dogodke tudi skozi lastno izkušnjo. Veliko informacij je črpal iz osebnih poznanstev, predvsem na televizijski hiši, imenovani Yutel. Yutel je bila televizija iz Sarajeva, ki je začela delovati oktobra 1990. Idejni vodja televizije je bil Goran Milić, eden izmed legendarnih novinarjev na področju bivše Jugoslavije. Televizija Yutel je pravzaprav napoved same knjige. Deluje in medias res, ne sprašuje se o krivdi enih in drugih, temveč hoče iz različnih zornih kotov prikazati več resnic, pri čemer dopušča avtorsko svobodo do lastnega mnenja. Kemal Kurspahić opisuje na koncu knjige obleganje Sarajeva in trpljenje ljudi, ki so ob koncu vojne leta 1995 živeli na robu apatije. Avtor je kot edino državo iz balkanskega kotla izvzel Slovenijo, kar lahko razumemo dvoumno: kot kritiko – “mračnjaški” novinarji prvega koncepta jo označujejo kot vatikansko agentko, ki je skupno državo prepustila na milost in nemilost vojni moriji – ali pa kot pohvalo, da je kot ena redkih držav začutila, da se balkanski lonec dodobra pregreva in je skušala po mirni poti doseči razdružitev.

Vstop prost.

Cikel literarnih večerov »Nacionalizem v Jugovzhodni Evropi včeraj in danes« predstavlja avtorje s prostora bivše Jugoslavije, ki so v svoji delih spregovorili o nacionalizmu, ki so jo pripeljali do razpada.

RAZSTAVLJAMO

Trenutno ni razstav!

NOVIČNIK

KRONOLOG

oktober 2019
PTSČPSN
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031 
november 2019
PTSČPSN
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930 
december 2019
PTSČPSN
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031 

POGANJA:


Vzpostavljeno iz »http://www.kud.si/index.php/Projekt:Nacionalizem_v_Jugovzhodni_Evropi_v%C4%8Deraj_in_danes/Kemal_Kurspahi%C4%8D«

Stran je bila naložena 1.516-krat. Čas zadnje spremembe: 15:19, 25 oktober 2010.