AKTUALNO

MEDVED

PRETEKLI DOGODKI

Večkrat nagrajena in pri publiki zelo priljubljena predstava »Medved« je nastala v produkciji KUD F. Prešeren v okviru Evropskega meseca kulture leta 1997, režiserja in igralca Z. Sokolovića ter glasbene skupine »Lolita« (Primož Simončič, Iztok Vidmar, Jelena Ždrale in Marjan Stanić.

Tekst, ki je podlaga za predstavo Medved, se je prvič pojavil v Suvorinovem času 1988 leta s podpisom A.P. 1988 je bila enodejanka z nepomembnimi opombami in posvetilom N.N. Soloveuvu objavljena v litografski izdaji moskovske knjižnice, in sicer v časopisu Artist, 1980 pa v prilogi humorističnega lista Budilnik. Ko je Čehov pripravljal tekste za zbornik svojih dram 1897, je napravil nekaj drobnejših sprememb in novo razdelitev na prozore (11 slik namesto 5). Na ruski sceni je Medved prvič prikazan 28. oktobra 1988 v Korsovem gledališču. Publika je izvedbo izredno dobro sprejela. Že leta 1889 je bila na repertoarju 20 ruskih gledališč.

V prvi sliki se instrumenti predstavijo kot posameznimi liki, in sicer saksofon kot Jelena Ivanova Popova in bass kitara kot Luka. Med seboj se začneta pogovarjati na osnovi Čehovega teksta, ki je sprememnjen v glasbeno »idejo Čehova«. Vsak instrument prevzame besedilo svojega lika, ga pretvarja v zvok, torej v glasbo, in z njeno pomocjo vodi dialog. V drugi in tretji sliki se z istimi sredstvi nadaljuje in razvija njun medsebojni odnos in dialog, ki dramatično gradi predstavo. V četrti sliki se pojavi igralec v vlogi Grigorija Stepanoviža Smirnova, ki na sceno prinasa elemente realističnega gledališča. Igralec vodi dialog in gradi predstavo, kot da bi bili na sceni drugi igralci, liki predstave Medved, sta pa le Jelena Ivanova Popova in Luka, nadgrajna v glasbi, ki jo slišimo prek saksofona in bass kitare. Glasba postaja igralec, ki govori tekst in govori dramski lik, njegov fizični obstoj in medsebojne odnose določa živi igralec s svojim odnosom do zvoka, ki ga sliši. Na ta način instrumenti postajajo liki, ki z glasbo govorijo in igrajo like Čehove igre. Igralec pa, ki dejansko igra svoj lik, postaja instrument, ki s svojim glasom igra glasbo predstave «ideja Čehova«. Bobni vzdržujejo ritem, torej »idejo Čehova«, gledališko pa komentirajo značaje njihovih likov. Violina izključno oznanja ljubezen, ki se rojeva med Popovo in Smirnovim, poudarja in razvija osnos med gralcem in saksofonom. V takšnem medsebojnem odnosu instrumenta in igralca ter glasbe in igralca gledališka iluzija dobiva redko, pogumno in izjemno zanimivo dimenzijo - skanje novih prostorov v umetnosti.

RAZSTAVLJAMO

Trenutno ni razstav!

NOVIČNIK

KRONOLOG

november 2018
PTSČPSN
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930 
december 2018
PTSČPSN
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31 
januar 2019
PTSČPSN
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031 

POGANJA:


Vzpostavljeno iz »http://www.kud.si/index.php/Projekt:Medved«

Stran je bila naložena 4.722-krat. Čas zadnje spremembe: 22:33, 4 februar 2007.