LOVLJENJE RITMA

Na tej strani ni trenutno nobenega besedila. Naslov strani lahko poskusite poiskati na drugih straneh ali pa stran uredite.

poezija in glas: Tone Škrjanec
glasba: Jani Mujič

Pri Kudu France Prešeren smo izdali nosilec zvoka z zelo natančnim in pomenljivim naslovom Lovljenje ritma. Ustvarila sta ga pesnik Tone Škrjanec in glasbenik Jani Mujič.

Jani Mujič, ki se ga spomnimo kot dolgoletnega basista zasedbe 2227, je tokrat poskrbel za ustrezno in – kot si lahko mislimo – valujočih ritmov polno glasbeno spremljavo, ki jo je odigral bolj ali manj sam. Sam je poskrbel tudi za aranžmaje. V dveh posnetkih, naslovnem Lovljenje ritma in Pesem o nekem večeru, je z violino gostoval Vuk Krakovič, svoj čas prav tako – ob vsem drugem - član zasedbe 2227. Vendar ni bil le Jani Mujič s svojo glasbo tisti, ki je ustvaril lebdeče utripajoče vzdušje, ustrezno naslovu. Tone Škrjanec svojo poezijo pripoveduje počasi, svečano, nekoliko odmaknjeno, kot da brez zanimanja, skorajda monotono, s čimer pa dodaja izredno hipnotično in silovito razsežnost. Strast in predanost je v ozadju, vendar ni skrita.

200

Srečanje poezije in glasbe seveda ni nič novega ali neobičajnega. Tudi povezovanje nečesa tako »resnega«, kot je poezija, z nečim tako »cenenim«, kot je popularna glasba, verjetno že dolgo ne izgleda nič protislovnega ali nenavadnega. Tudi v Sloveniji se v zadnjih letih kar vrstijo nizi, kot je Rockerji pojejo pesnike, Odpeti pesniki in podobna srečanja poezije in popularne glasbe. Tudi pričujoča zgoščenka ima svoje neposredne korenine v izvrstni izdaji Košček hrupa in ščepec soli, ki je leta 2003 izšla pri KUDu France Prešeren in je dokumentirala dogajanje na prireditvah Živa književnost. Tam sta bila Tone Škrjanec in Jani Mujič udeležena s petimi posnetki uglasbljene Tonetove poezije iz zbirk Pagode na veter (Društvo Apokalipsa 2001) in Noži (LUD Literatura 2002). Tudi tokrat je Tone Škrjanec črpal iz omenjenih dveh in iz novejše pesniške zbirke Baker (LUD Šerpa 2004). Njegova poezija je zelo sugestibilna, podobe iz vsakdana, razmišljanja, opazke, opisi razpoloženj, dogajanja, ki vsrkajo poslušalca. Jani Mujič je za posamezne pesmi uporabil različne glasbene žanre na načine, v katerih se kajpak ves čas, vendar nevsiljivo, čuti vpliv, izročilo ali odmev delovanja skupine 2227. Torej vse od hard corea do reggaeja ali duba.

Album Lovljenje ritma je celovito delo, ki se naslanja na ustvarjalne načine, ki bi jih Tone Škrjanec verjetno poimenoval urbana poezija, vezana na boemski prostor pesnikov, glasbenikov, striparjev in drugih urbanih ustvarjalcev, ki se gibljejo po ljubljanskih simbolnih in čisto konkretnih kulturnih prprostorih.

Milko Poštrak


Ploščo Lovljenje ritma je glasbena redakcija Radia Študent proglasila za NAJ ploščo leta 2006.


Koncertna zasedba Lovljenja ritma:

Tone Škrjanec (poezija in glas),

Jani Mujič (bas kitara),

Tim Kostrevc (klaviature),

Luka Jamnik (klaviature),

Matej Ocepek (bobni).

Video in luč: Damjan Kocjančič, Luka Pralica.


Iz kritik:

... Da se razumemo, govorimo o albumu, ki ni za vsakdanjo rabo. Je trenutni presek večne melanholije Slovenčka, zato nas v svoji občosti zaplaši in zna pahniti prav v osrčje bedice, a nam na trenutke z nepričakovanimi obrati, inventivnostjo in humornimi vrtinci spet vlije kanček upanja. Hvala Mujiču za njegove 2227 linije. Hvala Krakoviču za njegovo londonsko violino. In hvala Škrjancu za njegove Misli. Delujejo kot enost. Še popotniški predlog za na pot: odložite vse, naj se svet ustavi in naj nas prepusti besedi. Naj. Naj svet za spremembo enkrat počaka. Ura je približno 10:33. Trenutek je v lovljenju ritma vse kar imamo...

Urša Červ, Radio Študent


Da, ko je verz zrel, dozori v zven! Oziroma sestopi iz vzvišenega parnasa med folk, se priključi rockovskemu bandu in pripravi glasen, udaren, psihedelično zadet petsko-glasbeni večer. Kakršen se je zgodil pred hvaležno, polno zasedeno Kudovo dvoranico, tokrat opremljeno s sedeži, kakor pritiče zbranemu poslušanju. Škrjanec, Mujič, bobnar Matej Ocepek in klaviaturista Tim Kostrevc in Luka Jamnik (ter vnaprej nasneta violina Vuka Krakoviča, nekoč, tako kot Mujič, člana kultnih 2227) so sugestivnost albuma še podčrtali z uigranim nastopom, ki je dokazala smotrnost takšnega načina pre(d)stavljanja poezije.

Ritmičnost in melodija sta že tako nosilca sporočilnosti verzov, tokrat pa je za melodijo skrbel band. Pa tudi za ritem, pulzirajoč, nesumiljen, trden. Škrjančevo branje je namreč premočrtno, a nikoli monotono, marveč polno skrbno izbranih poudarkov. Bolj ko se je godba vila v hipnotično omotičnost, nas je Škrjančeva poezija s strumno, trdo in trdno izgovorjavo dramatično zdramljala iz zvokovne omotice v poetičen vsakdan, prisoten, otipljiv tukaj in zdaj. Glasba se je mično pregibala skozi postrockovska, dubovska in novovalovska valovanja; prav dubovski prijemi (ponavljajoča se basovska linija, zvočni odmevi, trd boben) so se najbolj prilegali Škrjančevemu poesisu, tako izrečenemu kot neizrekljivemu. Kontraste med resnostjo besed in sanjskostjo godbe so podčrtavali odrska dramaturgija in svetlobni učinki; škrto osvetljen oder so prebadali žarometi, v ozadju so na platnu migetale animacije, pesnik je mirno stal, glasbeniki pa so zamaknjeno ritmično poplesavali. Dva dodatka pred navdušenim občinstvom sta dokazala, da so ritmolovci opravili svoje poslanstvo. V nas, ujetih, je še dolgo odmevalo: »naj svet enkrat za spremembo počaka«.


Mario Batelić, Delo

RAZSTAVLJAMO

Trenutno ni razstav!

NOVIČNIK

KRONOLOG

marec 2019
PTSČPSN
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031
april 2019
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
2930 
maj 2019
PTSČPSN
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031 

POGANJA: