Kompliciran naslov zagotavlja dobro uro in pol zabave, v kateri Andrej Rozman Roza predstavi najboljše iz svojega več kot dvajsetletnega gledališkega nastopanja - od venčka abstinenčnih narodnih in načina petja iz časov, ko slovenska beseda še ni smela biti glasno izgovorjena, preko tragedične komedije o Piramu in Tizbi do motoristične verzije pesmi o Urški in povodnem možu. Vse skupaj je zapakirano v okvir čisto pravega tekmovanja za izbor pesmi večera.

Beseda kabareté pomeni kabaré v skrajno obubožani obliki, v kateri je konferansje z zelo samosvojim glasbenim posluhom hkrati tudi glavna pevska in igralska atrakcija.

Roza predstavlja mehko različico domačih stand-up komikov. /…/ V njegovih nastopih igrajo pomembno vlogo lapsusi, privatizmi, povedane didaskalije, aparteji, obračanje v občinstvo, torej 'napake' in potujitve, ki Rozov teater nehote približujejo Brechtovemu. Pravo težo njegovim nastopom pa daje povezava obojega: satirične poezije in njene mehke in intelektualno vselej nemalo zahtevne interpretacije. V prepesnjevanju slovenskih mitov je Roza neprekosljiv, Ivan Rob našega časa, v travestijah združuje tradicijo in sodobnost, domačijsko folkloro postavlja v evropski kontekst in pri tem ustvari nekaj antologijskih prizorov in riim. (Blaž Lukan, Delo, 29.11.02)