Profesionalni bebci, tepci po poklicu, izjemni talenti za bebavosti in abotnosti vseh sort, telebani in hempe, geniji za vse sorte neumnosti, inteligentni imbecili, klobasači kozlarij in zarukani bedaki, maloumni nakladači, občudovalci klamfarij, zahojeni kvasači in prismojene šalobarde, slaboumni tatovi okusa, voli bedasti, idioti nezavestni, zabiti koštruni, razkurjeni blazneži, šalomrzi, izumitelji oslarij in bedastoč, traparij in topoumnosti – vsi vi tvorite večino sveta. Tumpec je, kdor tega ne ve! In za vas in tisto malo ostalega življa: Prastare Pesmi (Chansons d'enfants et autre), ki jih je prinesla riba Faronika na svojih krivokotniških luskah. Mavrica napevov s skupino Chronographus.. Vse ste že slišali, a tokrat bo tretjič! La première épreuve 3!
Obstajajo nekakšne meta-pesmi, ki tečejo čez vse čase – kadarkoli jih slišimo, se nam zde starinske in znane, pa čeprav jih slišimo prvič. Vendar se nam vedno malo podrugačijo in zapišejo.

Vse je udomačeno in spomin leži ob radiatorju kot star naglušen pes. A mi? Beremo najljubše odlomke iz edine knjige, ki smo jo v življenju prebrali. Lepotija nas čaka med stranmi, a še preden se lotimo branja – zaspimo. In zaslišimo Prastare Pesmi, polne arhaičnih strahov in breztelesnih demonov. Kako lepo je ob že odtrepetani tesnobi!

Od ribe faronike

Po vsemirja globočin plava riba faronika,
riba faronika, ki vodiš nas v nočeh,
s svojimi luskinastimi krivokotniki vladaš prostranstvu;
s tvojega trupa mavrica v kapljicah na vse strani prši
in ko mahaš z repom večno valovanje v dalj drvi.
Riba faronika! Pridi, riba faronika!
Kako se na svet godi?
Ih, kako naj se kaj godi, če ga še ni?
Kaj naj te vprašam, riba faronika? Bo svet pogubljen?
Kako? Saj še ni narejen.
Kaj te prašam še riba faronika?
Če zvrneš se na bok, bo konec vsega?
Ne, le nov začetek bo to.
Ah ne, riba faronika, zavoljo otročičev,
zavoljo porodnih žena.
Vse ima svoj čas in ko se zvrnem, bo za druge otročiče in porode čas.
Boš še kaj vprašal?
Moje oko je zvezda severnica in kar pogledam posrebri!