Jani Kovačič že od vsega začetka piše poetične štorije o malih ljudeh in cinične posmehljivke ter vsakdanje spevne pesmi. Aforističen stil, ironični silogizmi in otroška naivnost krasijo besedila, a glasbo eklektična mešanica žanrov z nenavadnimi postopi in rešitvami. Mestni ljudski pevec, izumitelj alternativnih nastopov in nesmrtni individualec.

Njegove pesmi iritirajo zahtevajoč vašo opredelitev, a le pogumni so za. Vse kar počne, počne resno, z veliko veselja, strasti in radostenja - a vse to v silnem občudovanju človeške neumnosti. Neumnost je vsemu kralj! Pravi antiheroj zmedene generacije, pristaš novega humanizma, privrženec bratstva in različnosti ter lagodnega življenja. Sovraži mistiko in ljubi mite.

Slava je nepotrebno breme, ki dela stvari predvidljive. In v Sloveniji pomeni slava jumbo plakat - a nanj si ne želi. V 90-tih je na celovečernih nastopih, predvsem v KUD-u Franceta Prešerna, predstavljal zanimive avtorje in svoje nove pesmi. Postal je komot in izdaja plošče sem ter tja. Na www. neizdano.net ste lahko zapekli od 2001 do 2004 prvi slovenski internetni CD (ki je dostopen le v tej obliki). Ob osamosvojitvi je s Tolovajskimi baladami napovedal privatiziranje v vseh oblikah, a ob koncu programa Pijano bar in ob vstopu v Evropo je že leto prej (2003) v Bulvar Bankrotu napovedal izgubo identitete in prazno pogoltnost. Slovo od XX. stoletja je zapeto na Baladah s ceste I. in II. Postbožični psalmi pa napovedujejo nove čase biblično-mitičnih razsežnosti. V Jazzitettah (2006) ustvarja nov tip urbanega jazza. In tako nadaljuje program Akkustik teArter.